<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161702"><dc:title>Madge Gill in iskanje prvinskega</dc:title><dc:creator>Bojić,	Santana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zlokarnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gill</dc:subject><dc:subject>Madge</dc:subject><dc:subject>1882-1961</dc:subject><dc:subject>Ljudska likovna umetnost</dc:subject><dc:subject>Slikarstvo</dc:subject><dc:subject>Outsider art</dc:subject><dc:subject>Josefa Tolrà i Abril</dc:subject><dc:subject>risarke</dc:subject><dc:subject>naivna umetnost</dc:subject><dc:subject>art brut</dc:subject><dc:subject>faux naif</dc:subject><dc:subject>linija</dc:subject><dc:subject>likovna prvina ploskev</dc:subject><dc:subject>linija</dc:subject><dc:subject>spiritualnost</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>horror vacui</dc:subject><dc:subject>duhovnost v umetnosti</dc:subject><dc:subject>iskanje prvinskega</dc:subject><dc:description>V svetu umetnosti in kulture je vedno primanjkovalo prostora za umetnike, ki so ustvarjali a si skozi življenje niso pridobili formalne izobrazbe na tem področju. Skozi zgodovino so bili potisnjeni na stran, za njih ni bilo prostora ne v galerijah ali muzejih niti v učnih načrtih. Takšno umetnost označujemo za naivno, outsidersko, ljudsko. Znotraj te označbe se pojavi tudi veja umetnosti, ki ji pravimo art brut. Glavna osebnost, ki se je zavzemala za priznanje takšne umetnosti in ki je zavračala klasično kulturno družbo je bil umetnik Jean Dubuffet. Art brut zajema umetnike, ki spadajo na rob družbe, družbene zavržence, zapornike, umetnost mentalno bolnih, izjemno poduhovljenih ljudi, pa tudi akademsko izobraženih umetnikov, ki se takšni umetnosti poskušajo čim bolj približati, lahko jim pravimo, da spadajo pod faux naif ali lažne naivce. Ena izmed umetnic prejšnjega stoletja, ki spada v art brut in se je s svojimi travmatičnimi izkušnjami v življenju soočala s pomočjo duhovnosti in kreativnega ustvarjanja je Madge Gill. Gill v svojih risbah, kjer prevladujeta likovni prvini linija in ploskev, raziskuje svoj notranji svet in ga z risanjem s črnilom prevaja na papir.
V svojem likovno praktičnem delu bom poskušala ugotoviti, če se lahko kljub svojemu predznanju približam naivnemu ustvarjanju, kaj se lahko od tega naučim in uporabim v svojih delih.</dc:description><dc:publisher>S. Bojić</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-13 08:31:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161702</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
