<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161693"><dc:title>Vloga socialne opore pri udeležencih psihoterapije</dc:title><dc:creator>Hriberšek,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna opora</dc:subject><dc:subject>psihoterapija</dc:subject><dc:subject>medsebojni odnosi</dc:subject><dc:subject>osebnostne lastnosti</dc:subject><dc:subject>mentalno počutje</dc:subject><dc:description>V današnjem tempu življenja se posamezniki srečujejo z mnogimi stiskami, zaradi česar se povečujejo tudi potrebe po socialni opori. Socialna opora je koncept, ki ga je raziskovalo že mnogo avtorjev, njen vpliv na mentalno počutje posameznikov pa je bil dokazan že skozi več raziskav. V naši diplomski nalogi preučujemo povezave med socialno oporo in procesom psihoterapije, za katero se potreba pogosto pojavi ob nezadostni ali neustrezni socialni opori. Posamezniki imajo različne potrebe glede socialne opore, čemur botrujejo posameznikove osebnostne lastnosti, pretekle izkušnje in dotične situacije, s katerimi se posamezniki srečujejo v vsakdanjem življenju. Stresne situacije, ki jih doživlja posameznik, vplivajo na njegovo mentalno počutje, izkaže pa se, da so lahko medsebojni odnosi tako vir opore kot tudi stresa. Namen diplomske naloge je raziskati vlogo, ki jo ima socialna opora na odločitev in tekom procesa psihoterapije in vpliv, ki ga ima psihoterapije na posameznikove medsebojne odnose. Na ta raziskovalna vprašanja smo poskušali odgovoriti s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli med posamezniki, ki so trenutno v procesu psihoterapije.</dc:description><dc:publisher>K. Hriberšek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-13 08:30:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161693</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
