<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161687"><dc:title>Vpliv ritma na usklajevanje avtonomnega živčevja med izvajanjem abdominalnih dihalnih tehnik: pilotna študija</dc:title><dc:creator>Zupan,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fiziologija</dc:subject><dc:subject>vpliv ritmične glasbe</dc:subject><dc:subject>utelešena kognicija</dc:subject><dc:subject>sinhronizacija</dc:subject><dc:subject>usklajenost fiziologije</dc:subject><dc:subject>kognitivna znanost</dc:subject><dc:description>Raziskovalci so že poročali (Lee, Elhaouij in Picard, 2021), da je dihanje zanimivo področje, saj imamo pri dihanju lahko prostovoljni nadzor, katerega lahko uskladimo z zunanjim dražljajem. Sinhronizacijo oziroma usklajevanje smo v magistrski nalogi raziskovali preko abdominalnih tehnik dihanja ter ugotavljali, če ima zunanji senzorični vnos (ritem) vpliv na usklajenost parametrov avtonomnega živčnega sistema (AŽS) pri udeležencih. Vpliv ritma na usklajenost AŽS smo preverili na kvantitativen način tako da smo fiziološko stanje osebe razbirali na podlagi spremenljivosti srčnega utripa (HRV), nivoja prevodnosti kože (NPK) in temperature prstov udeležencev z nošenjem merilnih prstanov. Zanimalo nas je, če so imeli udeleženci, ki so dihalne vaje izvajali ob poslušanju ritma, fiziološke označevalce AŽS bolj usklajene (z ritmom), kot udeleženci, ki so dihanje izvajali brez ritma. Zanimala nas je tudi stopnja usklajenosti znotraj skupine. Ugotovili smo, ritem lahko spodbudi nižje vzburjenje AŽS pri udeležencih, vendar smo imeli premajhen vzorec, da bi bili rezultati statistično pomembni. Večjo mero sproščenosti je pokazala tudi skupina, ki je tehnike izvajala v tišini, vendar samo pri parametru temperature prstov.  Naše ugotovitve poudarjajo zapleteno medsebojno delovanje med okoljskimi dejavniki in avtonomno regulacijo, kar kaže, da lahko izbira slušnega okolja pomembno vpliva na fiziološke rezultate dihalnih tehnik.</dc:description><dc:publisher>A. Zupan</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-13 08:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161687</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
