Duševno zdravje zaposlenih v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju na Univerzi v LjubljaniSvetin, Hana (Avtor) Boštjančič, Eva (Mentor) Roškar, Saška (Komentor) duševno zdravjedelovni viridelovne zahtevevisokošolsko izobraževanjeraziskovalciZ magistrsko raziskavo sem želela raziskati stanje duševnega zdravja pri zaposlenih v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju na Univerzi v Ljubljani (UL). V okviru zastavljenega modela sem preučevala odnose med delovnimi viri, delovnimi zahtevami ter izidi v duševnem zdravju. Natančneje sem predpostavila, da bodo delovni viri negativno, delovne zahteve pa pozitivno napovedovale indikatorje slabega duševnega zdravja. Predpostavila sem še, da se bodo delovni viri in zahteve povezovali negativno. Z alternativnim modelom sem preverjala, ali delovni viri moderirajo odnos med delovnimi zahtevami in duševnim zdravjem. Zanimalo me je tudi, kolikšen delež udeležencev dosega kritične vrednosti na indikatorjih slabega duševnega zdravja, ali obstaja profil zaposlenih na UL, ki v večji meri poroča o težavah v duševnem zdravju, in katere vidike dela zaznavajo zaposleni kot najpomembnejše za svoje pozitivno oziroma negativno duševno zdravje. V raziskavo je bilo vključenih 374 zaposlenih na UL, ki so odgovarjali na pet osrednjih vprašalnikov o duševnem zdravju in značilnostih dela. Delež oseb s klinično izraženimi simptomi depresije je znašal 34,8 %, delež oseb z anksioznostjo je znašal 29,1 % in delež oseb z izgorelostjo 24,1 %. Delovni viri so zmerno negativno, delovne zahteve pa nizko pozitivno napovedovale izide v duševnem zdravju. Delovni viri in zahteve so se povezovali zmerno negativno, ugotovljena je bila tudi nizka in pozitivna povezanost med avtonomijo in splošnimi delovnimi zahtevami. Predpostavljena moderacijska vloga delovnih virov je bila statistično neznačilna. Starost se je statistično pomembno nizko in negativno povezovala z depresijo, anksioznostjo in izgorelostjo. Rezultati nudijo vpogled v heterogen nabor značilnosti dela, ki jih zaposleni na UL zaznavajo kot pomembne za svoje duševno zdravje. Ugotovitve raziskave so lahko v pomoč pri snovanju intervencijskih ukrepov za krepitev duševnega zdravja zaposlenih na UL in pri nadaljnjem raziskovanju napovedovanja izidov v duševnem zdravju zaposlenih s specifičnimi delovnimi viri in zahtevami na UL.[H. Svetin]20242024-09-13 07:46:22Magistrsko delo/naloga161674sl