<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161671"><dc:title>Analiza vplivov zelenih streh na toplotni odziv večstanovanjske stavbe v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Jurko,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>zelene strehe</dc:subject><dc:subject>energetska prenova</dc:subject><dc:subject>ozelenjeni konstrukcijski sklopi</dc:subject><dc:subject>raba energije</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo obravnavali učinek ozelenjenih konstrukcijskih sklopov na toplotni odziv in energijsko učinkovitost objekta. Določiti smo želeli, kakšen bi bil učinek namestitve zelene strehe na večstanovanjski objekt v Ljubljani v okviru energetske prenove, kako bi različne izvedbe zelenih streh v kombinaciji s klasično toplotno izolacijo delovale na energijske potrebe objekta. Zato smo v programu Design Builder izdelali model večstanovanjske stavbe vključno s karakteristikami in urniki vgrajenih sistemov, pohištva in materialov, uporabnikov in lokacije. Želeli smo ustvariti model, ki bi lahko natančno določil energijske potrebe objekta. V modelu smo nato definirali šestnajst različnih stavbnih ovojev; poleg neozelenjenega in neizoliranega stavbnega ovoja smo kombinirali tri različne ozelenitve in tri različne debeline toplotne izolacije. Za sicer identične objekte z različnimi stavbnimi ovoji smo nato določili energijske potrebe za ogrevanje in hlajenje stavbe tako na letni ravni kot za posamezne vroče in hladne dele leta, za vsako etažo posebej in stavbo v celoti. Magistrska naloga obsega definicije stavbe in ozelenitev, analize energijskih potreb pri različnih stavbnih ovojih, oceno učinkovitosti ozelenitev, klasične toplotne izolacije in kombinacij obeh ter analizo delovanja različnih variant stavbnega ovoja s poudarkom na načinu delovanja ozelenitve. Rezultati so pokazali, da je ozelenjena streha kot ukrep za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje najučinkovitejša pri neizolirani strehi. Učinkovitost ozelenjene strehe kot ukrepa za izboljšanje energijske učinkovitosti pa se zmanjšuje z povečevanjem debeline konvencionalne toplotne izolacije. Najučinkovitejša varianta je rabo energije zmanjšala za 52,16 % v primerjavi z izhodiščno varianto, brez toplotne izolacije in ozelenitve. Učinek ozelenitve je znašal do 20 % za neizolirane stavbe in do 1,5 % pri toplotno izolirani stavbi z ozelenjeno streho.</dc:description><dc:publisher>[L. Jurko]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-13 07:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161671</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
