<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161642"><dc:title>Begunstvo kot strategija preživetja v vojni v Ukrajini</dc:title><dc:creator>Židan,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Garb,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>begunstvo</dc:subject><dc:subject>strategija preživetja</dc:subject><dc:subject>vojna v Ukrajini</dc:subject><dc:subject>notranje razseljeno prebivalstvo</dc:subject><dc:description>Rusija je 24. februarja 2022 s prodorom oboroženih sil pričela obsežno invazijo na Ukrajino, ki je prerasla v obsežen napad na državo. Vojna v Ukrajini je sprožila najbolj množičen beg prebivalstva v Evropi po drugi svetovni vojni, dinamika spopadov je povzročila več begunskih valov iz celotnega ukrajinskega ozemlja in številne selitve znotraj države. Civilno prebivalstvo je bilo prisiljeno sprejemati težke odločitve. Presoja vsakega posameznika je izbira strategije preživetja, beg ali boj, ki pa ne pomeni le sodelovanja v oboroženem spopadu, ampak je širok pojem, ki vključuje različne načine, tudi boj v dobesednem pomenu, predvsem pa prilagajanje in sodelovanje v nenasilnih oblikah boja. Vsaka vojna povzroči, da nekateri zbežijo, drugi ostanejo v domovini, na kar vplivajo socialno-kulturni, politični in ekonomski dejavniki, resnost konflikta in verjetnost, da odhod pomeni boljše življenje. Prebivalci Ukrajine so zaradi vojne zapuščali svoje domove in iskali zatočišče v varnejših ukrajinskih regijah in tujini. Približno dve leti od izbruha vojne se več kot deset milijonov Ukrajincev ne more vrniti v svoje domove. Skoraj štiri milijone je notranje razseljenih, več kot šest milijonov jih je zapustilo domovino in zatočišče našlo po vsem svetu. Temeljni namen diplomskega dela je preveriti povezavo med socialno-ekonomskim statusom beguncev ter obsegom in vrsto migracije ter povezavo med obsegom migracij in oddaljenostjo od konfliktnega območja oz. od občutka ogroženosti. Študija in empirične raziskave obe povezavi potrdijo.</dc:description><dc:publisher>K. Židan</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-13 07:30:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161642</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
