<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161598"><dc:title>Karakterizacija mikroplastike z metodami za določevanje morfologije in porazdelitev velikosti delcev</dc:title><dc:creator>Suban,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skalar,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>porazdelitev velikosti delcev</dc:subject><dc:subject>optična mikroskopija</dc:subject><dc:subject>laserska difrakcija</dc:subject><dc:description>Mikroplastika so delci plastike manjši od 1 mm in se v okolju pojavljajo v raznoraznih barvah, oblikah in velikostih. Magistrsko delo se osredotoča predvsem na karakterizacijo različnih vzorcev mikroplastike z metodami za določevanje morfologije in porazdelitve velikosti delcev. Karakterizacija morfologije površine delcev, oblike in velikosti je še posebej pomembna pri napovedovanju vpliva mikroplastike na ekosistem. Ker je toksičnost mikroplastike v veliki meri odvisna od velikosti delcev, smo se v magistrskem delu osredotočali na opis in uporabo metod za določevanje velikosti in porazdelitve velikosti delcev. V okviru eksperimentalnega dela smo okarakterizirali različne vzorce mikroplastike z metodami za določevanje morfologije in porazdelitve velikosti delcev. Eksperimentalni del je zajemal vzorčenje vseh vzorcev mikroplastike z metodo četrtinjenja, pripravo vzorcev za analizo in primerjavo dobljenih rezultatov. Uporabili smo metode kot so vrstična elektronska mikroskopija, optična mikroskopija s pripadajočo programsko opremo in laserska difrakcija. V raziskavah so bili uporabljeni vzorci polietilena, mikroplastike iz avtomobilskih pnevmatik in biorazgradljiv P3HB. Vrstično elektronsko mikroskopijo smo uporabili za opis morfologije in oblike delcev MP. Z optično mikroskopijo in lasersko difrakcijo pa smo pridobili podatke o velikosti in porazdelitvi delcev. Na podlagi eksperimentalnega dela in rezultatov smo ugotovili, da se kot najbolj primerna metoda za določevanje velikosti delcev izkaže laserska difrakcija v mokrem, saj z njo lahko določimo velikosti delcev raznoraznim tipom vzorca in ker je hitra metoda. S primerjavo metod smo ugotovili, da dajejo zelo podobne rezultate za vzorca polietilena in avtomobilskih pnevmatik, kar kaže na zanesljivost uporabljenih metod. Še boljšo reprezentativnost in uporabnost rezultatov dobimo, če združimo ugotovitve vseh omenjenih metod ter z njihovo pomočjo pojasnimo obnašanje mikroplastike v okolju.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-12 13:25:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161598</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
