<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161552"><dc:title>Razvoj haptičnega vmesnika za analizo senzorično-motoričnega učenja pri ljudeh</dc:title><dc:creator>AMBROŽIČ,	ANTON	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>spodbujevano učenje</dc:subject><dc:subject>senzomotorični sistem</dc:subject><dc:subject>povratno-zančno vodenje</dc:subject><dc:subject>motnja s silo</dc:subject><dc:subject>Simulink Real-Time</dc:subject><dc:subject>Vicon kamere</dc:subject><dc:subject>servomotorji</dc:subject><dc:description>Delo zajema povratno-zančno vodenje industrijskih servomotorjev, ki generirajo posteriorne sile. Te sile povzročajo motnje ravnotežja pri osebah, ki stoje izvajajo naloge gibanja. Za sledenje gibanja smo uporabili sledilne oznake, oziroma sledilnike, ki so bili nameščeni na testirano osebo. Z Vicon kamerami se je zajemalo gibanje sledilnikov v predhodno nastavljenem koordinatnem sistemu. Z uporabo UDP protokola za prenašanje paketov smo podatke gibanja pošiljali na računalnik s Simulink Real-Time operacijskim sistemom, ki je upravljal servomotorje. Glede na hitrost gibanja testirane osebe je bila generirana sila na motorjih, na katerih so nameščeni vlečni kabli, ti pa so priklenjeni na poseben usnjen pas, ki si ga testirana oseba pripne okoli svojega pasu. Cilj je, da servomotorji ustvarijo dovolj velike posteriorne sile, da vplivajo na ravnotežje vendar ne presežejo meje, kjer bi testirana oseba morala narediti korak, da prepreči padec. V realnem času smo na zaslonu prikazovali gibanje testirane osebe in tarče v katere se mora premikati, ter izpisali uspešnost posameznih poskusov. Pozicija testirane osebe in tarč so bile na monitorju prikazane v obliki krogov. Poleg tega se je po vsakem opravljenem poskusu na monitorju prikazal ustrezen rezultat glede na uspešnost izvedbe. Preko večkratnih poskusov s številnimi testiranimi osebami smo uspeli priti do željenega cilja, kjer nam je uspelo proizvesti željeno silo z motorji in preko Vicon kamer zajemati in prikazovati gibanje. Podatke smo shranili in jih uspeli nemudoma grafično prikazati po vsakem izvedenem eksperimentu. Rezultate smo nato analizirali in primerjali s predhodnimi raziskavami spodbujevalnega učenja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-12 10:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161552</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
