<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161510"><dc:title>Analiza posledic vetroloma v Zgornjesavski dolini z uporabo satelitskih posnetkov</dc:title><dc:creator>Zupan,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oštir,	Krištof	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik Buhvald,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>vetrolom</dc:subject><dc:subject>satelitski posnetki</dc:subject><dc:subject>detekcija sprememb</dc:subject><dc:subject>Zgornjesavska dolina</dc:subject><dc:subject>Sentinel-2</dc:subject><dc:subject>PlanetScope</dc:subject><dc:subject>gozd</dc:subject><dc:subject>lesna zaloga</dc:subject><dc:subject>volumen lesa</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljena uporaba visokoločljivih satelitskih posnetkov za zajemanje in ocenjevanje škode po vetrolomu. Osredotočili smo se na uporabo metode detekcije sprememb na veččasovnih optičnih satelitskih posnetkih. Analizirali smo spremembe na območju alpskih dolin Krma, Kot in Radovna v Triglavskem narodnem parku, kjer je 19. 7. 2023 obsežnejši vetrolom na gozdnih zemljiščih za seboj pustil velike posledice. Uporabili smo visokoločljive optične satelitske posnetke Sentinel-2 s prostorsko ločljivostjo 10 m in PlanetScope s prostorsko ločljivostjo 3 m. Dodatno smo uporabili digitalni ortofoto posnetek iz leta 2023, na katerem smo ročno zajeli referenčna območja poškodovanega drevja, ki so služila za kontrolo točnosti metode. Dosegli smo ujemanje površin 77 % za posnetke Sentinel-2 in 81 % za posnetke PlanetScope. Razvili smo tudi metodo za oceno volumna poškodovanega lesa na podlagi podatka o lesni zalogi. Izračunane volumne smo primerjali z in-situ, terensko pridobljenimi podatki o obsegu sanitarne sečnje, ki jih je zagotovil Zavod za gozdove Slovenije. Dodatno vzorčno preverjanje je pokazalo na precejšnjo zanesljivost metode, saj so volumni, izračunani iz površin, dobljenih s satelitsko obdelavo, od dejanskih meritev povprečno odstopali 7 % za posnetke Sentinel-2 in 5 % za posnetke PlanetScope. S tem smo potrdili uporabnost metode na področju gozdarstva, saj omogoča hitro in natančno oceno škode vetrolomov.</dc:description><dc:publisher>[M. Zupan]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-12 07:46:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161510</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
