<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=16150"><dc:title>Biomasa korenin na rastiščih jelovo-bukovega gozda na pogorju Roga</dc:title><dc:creator>Doberdrug,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biomasa korenin</dc:subject><dc:subject>dolžina korenin</dc:subject><dc:subject>produktivnost rastišča</dc:subject><dc:subject>bukovi sestoji</dc:subject><dc:subject>smrekovi sestoji</dc:subject><dc:subject>jelovi sestoji</dc:subject><dc:subject>Omphalodo-Fagetum</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu je bil proučevan vpliv produktivnosti rastišča in drevesne sestave na biomaso korenin. Izbranih je bilo šest raziskovalnih ploskev, od tega tri na produktivnih in tri na manj produktivnih rastiščih. Med seboj so bili primerjani čisti sestoji smreke, jelke in bukve, v razvojni fazi debeljaka na rastišču Omphalodo-Fagetum. Na vsaki ploskvi je bila določena temeljnica, lesna zaloga, število dreves na hektar in odvzetih je bilo po 30 izvrtkov tal. Iz izvrtkov so bile nato izločene korenine, izmerjena njihova dolžina, po sušenju pa so bile stehtane. Rezultati so pokazali, da so bila tla najgloblja na jelovih rastiščih, tako na produktivnih kot manj produktivnih tleh. Po dolžini korenin prednjači bukov sestoj na produktivnejšem rastišču, največjo maso pa dosegajo korenine v smrekovem sestoju na manj produktivnem rastišču. Ugotovljeno je bilo, da korenine prodirajo globlje na produktivnejših rastiščih in da drevesna sestava vpliva na razlike pri količini oziroma strukturi koreninske fitomase.</dc:description><dc:publisher>[B. Doberdrug]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16150</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
