<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161496"><dc:title>Potrebe prebivalcev Slovenije na področju kibernetske varnosti – analiza izbranega vzorca</dc:title><dc:creator>Fekonja,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dečman,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kibernetska varnost</dc:subject><dc:subject>kibernetske grožnje</dc:subject><dc:subject>prebivalec</dc:subject><dc:subject>vpliv</dc:subject><dc:subject>podatek</dc:subject><dc:subject>informacija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava problematiko groženj v kibernetskem prostoru ter vpliv določenih karakteristik posameznika na njegovo kibernetsko varnost. Namen dela je raziskati področje kibernetske varnosti, opisati temeljne pojme, grožnje in metode zaščite. Diplomsko delo ugotavlja, kateri so najpogostejši vzroki za kibernetske napade in katera so posledično največja tveganja glede na tipe napadov. Hkrati je namen dela ugotoviti tudi, ali obstaja in kakšen je vpliv spola, starosti in izobrazbe na kibernetsko varnost prebivalcev Slovenije.
Namen je bil dosežen z uporabo deskriptivne in komparativne metode raziskovanja ter z uporabo kvantitativne metode raziskovanja v obliki anketnega vprašalnika. Za analizo in grafično predstavitev rezultatov kvantitativnega raziskovanja sta bila uporabljena programa Excel in SPSS.
Ugotovljeno je bilo, da moški v povprečju izkazujejo nekoliko višjo raven obvladovanja kibernetske varnosti in pripadajočih veščin v primerjavi z ženskami. Ugotovljeno je bilo tudi, da višja stopnja izobrazbe do neke mere pripomore k višji kibernetski varnosti posameznika ter da starost na tem področju ne igra velike vloge. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je najpogostejši tip kibernetske grožnje ribarjenje ter da je najpogostejši vzrok za kibernetske napade pridobitev finančne koristi.
Delo prispeva k globljemu razumevanju obravnavane problematike ter definira lastnosti in vzorce obnašanja kibernetsko varnega posameznika. Delo prav tako nudi temelje za razvoj javne politike, ki bi pripomogla k dvigu kibernetske varnosti v državi. Diplomsko delo lahko služi tudi kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje faktorjev, ki vplivajo na kibernetsko varnost posameznika.</dc:description><dc:publisher>[V. Fekonja]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-11 15:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161496</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
