<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161482"><dc:title>Uporaba baterijskih hranilnikov na kritični točki električne vleke</dc:title><dc:creator>Bele,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronapajalna postaja</dc:subject><dc:subject>vozno omrežje</dc:subject><dc:subject>baterije</dc:subject><dc:subject>napetost</dc:subject><dc:subject>vlak</dc:subject><dc:description>V nalogi sem se osredotočil na preučevanje uporabe baterijskih hranilnikov na ključnih mestih
v električni vleki. Za začetek sem podal pregled trenutnega stanja ter razvoja železniške
elektrifikacije v Sloveniji. Pozornost sem namenil podrobnemu opisu delovanja
elektronapajalnih postaj (ENP) in voznih omrežij (VO), ki so ključni za zagotavljanje
nemotenega delovanja električnega vlečnega sistema.
V nadaljevanju sem raziskal obstoječe metode ozemljitve in izpostavil izzive, povezane z
napetostjo dotika, ki lahko ogrožajo varno delovanje sistema in varnost uporabnikov. Izvedel
sem analizo potenciala na povratnem vodniku ter preučil, kako lahko zaščitne naprave
prispevajo k obvladovanju teh težav. Pri meritvah, ki sem jih dobil v podjetju Slovenskih
železnic na železniškem postajališču Otoče, sem ugotovil, da trenutna infrastruktura ni dovolj
močna, da bi učinkovito obvladovala naraščajoče prometne obremenitve, kar povzroča dvig
potenciala na povratnem vodniku. To nakazuje, da obstoječi sistem morda ne bo zmožen
zadostiti povečanim potrebam po energiji v prihodnosti.
Dotaknil sem se izračuna porabe energije vlaka na progovnem odseku Kranj – Žirovnica, kamor
bi vgradili baterije. Z izračunom porabe energije ter nagibom proge na območju Otoče sem
podal ugotovitev razlogov za delovanje zaščitnih naprav med normalnim obratovanjem.
Kot rešitev za te težave sem predlagal uvedbo litij-železo-fosfatnih (LFP) baterij, kot dodatno
elektronapajalno postajo (ENP). Te baterije bi lahko pomembno prispevale k stabilizaciji
napetosti v omrežju, saj omogočajo shranjevanje energije, pridobljene med regenerativnim
zaviranjem vlakov, ter njeno sproščanje v času povečanih energetskih potreb. S pomočjo
izračunov sem določil ustrezno kapaciteto baterij, da bi te lahko učinkovito služile kot dodatni
vir napajanja. Izračuni so pokazali, da bi uvedba baterijskega sistema lahko zmanjšala napetost
dotika in izboljšala celotno zmogljivost elektroenergetskega sistema.
Na koncu sem ugotovil, da bi integracija baterij v omrežje električne vleke predstavljala
dolgoročno in učinkovito rešitev za izboljšanje zanesljivosti in varnosti železniškega sistema.
Z njimi bi lahko obvladovali povečanje prometu danes in v prihodnosti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-11 13:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161482</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
