<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161450"><dc:title>OCENA TVEGANJ ZA NASTANEK PLINSKE IN PRAŠNE EKSPLOZIJE V PAPIRNI INDUSTRIJI</dc:title><dc:creator>Zakrajšek,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>eksplozijski parametri</dc:subject><dc:subject>plinska eksplozija</dc:subject><dc:subject>prašna eksplozija</dc:subject><dc:subject>protieksplozijska varnost.</dc:subject><dc:description>Nevarne snovi, ki se proizvajajo in skladiščijo v industrijskih obratih, lahko ob določenih pogojih povzročijo nastanek požara in eksplozije. Katastrofalne posledice lahko prizadenejo celoten obrat in okolico ter povzročijo človeške izgube ali hude telesne poškodbe. Magistrsko delo preučuje tako plinske kot tudi prašne eksplozije in pojasnjuje razlike med njimi. 
Parametri za nastanek plinske eksplozije so lažje določljivi kot pri prašnih eksplozijah, zato smo v sklopu eksperimentalnega dela petim vzorcem gorljivega prahu (koruzni kationski škrob, oksidiran koruzni škrob, pšenični škrob, papirni in lesni prah) določili fizikalne, kemijske in eksplozijske parametre. Vzorcem smo izmerili vlago, vsebnost ogljika in vodika v vzorcu ter določili nasipno in zbito gostoto. S pomočjo BET analize smo izmerili specifično površino ter z laserskim analizatorjem določili velikost in porazdelitev velikosti delcev. S pomočjo termične analize smo določili masne in toplotne spremembe ter hlapne komponente, ki se sprostijo iz vzorca pri povišani temperaturi. Vsem vzorcem smo izmerili minimalno vžigno energijo (MVE). V eksplozijski komori smo določili minimalno eksplozijsko koncentracijo (MEK), maksimalni eksplozijski tlak (p$_{max}$) in maksimalno hitrost porasta tlaka(Δp/Δt)$_{max}$). Na koncu smo izračunali deflagracijski indeks (K$_{st}$) prahu.
Eksplozijske parametre smo opravili na vseh vzorcih, razen na vzorcu lesnega prahu, ki mu jih zaradi nitkaste strukture delcev nismo mogli določiti. Ugotovili smo, da vsi vzorci lahko povzročijo šibko eksplozijo. Za vžig prahov z iskro je potrebna nekoliko višja energija, kar pomeni, da izkazujejo nižjo občutljivost za nastanek prašne eksplozije. V primeru eksplozije lahko pri vseh prahovih pride do smrtnih žrtev, saj je p$_{max}$ pri vseh višji od 4,5 bara, zato je potrebno izdelati elaborate eksplozijske ogroženosti za omenjene gorljive prahove in določiti ukrepe za zmanjšanje tveganja. 
V sklopu plinskih eksplozij smo obravnavali štiri energente: zemeljski plin, bioplin dizelsko gorivo in bencin. Vse omenjene snovi se nahajajo v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo kartona. Predstavljeni so fizikalno-kemijski podatki in eksplozijske značilnosti za vsak plin ali plinsko zmes ter tveganja za nastanek eksplozijske atmosfere. Vsak plin ali plinska zmes predstavlja drugačno eksplozijsko tveganje. Magistrsko delo zajema tudi analizo tveganja in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati. V prilogi se nahaja obrazec, ki ga je potrebno izpolniti pred vstopom v eksplozijsko cono, in splošna navodila za delo v eksplozijskih conah.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-11 10:20:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161450</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
