Oblikovanje in ovrednotenje učnega modela za zvišanje ravni tehnološke pismenosti učencev 8. razreda osnovne šoleRupnik, Denis (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) Tehniško izobraževanjeTehnološka pismenostOsnovnošolsko učenje in poučevanjeTehnikatehnika in tehnologijaproblemski poukTehniško izobraževanje (TI) predstavlja izobraževanje vsebin tehnike in tehnologije (TiT) za učence/dijake/študente od osnovnošolskega (OŠ) do univerzitetnega študija z namenom biti tehnološko pismen. Tehnološko pismen učenec bo znal uporabiti deklarativno in procesno tehnološko znanje; imel bo veščine za reševanje tehnoloških problemov in bo skupaj s pozitivnim in kritičnem odnosom do vsebin TiT sposoben tudi kritičnega razmišljanja in odločanja o uporabi, ravnanju in presoji/oceni tehnologij. Višja raven tehnološke pismenosti (TP) odločilno vpliva na nadaljnjo šolanje na področju tehnike in inženirstva, kot tudi na učinkovito soočanje s trenutnimi tehnološkim spremembami. Namen dela je bil proučiti, kako taksonomsko diferencirano problemsko ponavljanje/utrjevanje/obravnava usvojenih učnih vsebin vplivajo na zvišanje ravni TP. Ugotovljeno je bilo tudi, katera znanja, veščine, sposobnosti in dimenzije TP so bile s pomočjo dvonivojskega modela izboljšane. Na 1. nivoju se je to izvajalo s pomočjo vnaprej pripravljenega učnega modela, sestavljenega iz nalog z nižjo stopnjo težavnosti posamezne taksonomske stopnje, medtem ko je 2. nivo za razliko od prvega sestavljen iz nalog z višjo stopnjo težavnosti posamezne taksonomske stopnje. Kot referenčno skupino smo uporabili tradicionalni pouk, ki vključuje ponavljanje/utrjevanje/obravnavo na način, ki ga učitelji običajno uporabljajo. Z namenom ugotovitve stanja TP na začetku pouka TiT v 6. razredu in ob zaključku pouka rednih vsebin TiT v 8. razredu OŠ smo v sklopu pilotne raziskave izvedli presečno raziskavo odnosa do TiT in TP. Domnevali smo, da je odnos do TiT lahko odločilnega pomena pri razvoju TP, zato smo preverili tudi stanje odnosa do tehnike učencev v 6. in 8. razredu. Še več: poskušali smo ugotoviti tudi možno napovedno vrednost odnosa do TiT za doseganje ravni znanja, zmožnosti in kritičnega razmišljanja in odločanja (KRO) kot dimenzij TP. V pilotno raziskavo so bili vključeni učenci 6. razreda (n = 86) ter učenci 8. razreda (n = 94). V disertaciji predstavljamo rezultate, da so učenci 8. razreda dosegli boljše rezultate kot učenci 6. razreda v TP. Pomembna razlika je bila ugotovljena pri dimenziji KRO, kjer so učenci 8. razreda na testu KRO dosegli višje rezultate kot učenci 6. razreda. Po spolu nismo ugotovili nobenih pomembnih razlik v uspešnosti dimenzij TP, zmožnosti in KRO, medtem ko smo pri dimenziji znanje ugotovili pomembno razliko v 6. razredu, kjer so učenke dosegle boljše rezultate kot učenci. Pri merjenju odnosa do tehnike smo ugotovili, da se zdi, da se učenci zavedajo posledic TiT na družbo in imajo pozitivno mnenje o pomembnosti pouka TiT v rednem učnem načrtu (UN). Učenci so bili prepričani, da so za TiT naloge ali poklice sposobnejši od učenk. Presenetljivo je, da učenci ne ocenjujejo TiT kot težavnih ter da je odnos učencev 6. razreda do zanimanja za TiT višji kot pri učencih iz 8. razreda. Rezultati pilotne raziskave so kazali na smiselnost implementacije novih učnih modelov za dvig ravni TP v 8. razredu, kjer je nivo KRO statistično pomembno višji kot v 6. in bi lahko omogočil želene učinke pouka TiT po uvedbi novih modelov. Opravili smo raziskavo, ki je bila izvedena v petih OŠ v različno velikih občinah v različnih mestnih in podeželskih območjih v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni učenci 8. razreda OŠ (n = 242) in učitelji TiT (n = 5). Glede na zasnovo raziskave je bil vzorec razdeljen na tri glavne skupine, kjer je bil eksperiment izveden v dveh skupinah: (1) 1. nivo (65 učencev; 30 učenk, 35 učencev) in (2) 2. nivo (94 učencev; 46 učenk, 48 učencev), medtem ko je bila kontrolna skupina ena (83 učencev; 46 učenk, 37 učencev). V raziskavi je bilo ugotovljeno, kakšna je bila raven TP učencev 8. razreda osnovne šole (OŠ) na začetku šolskega leta in za koliko se je učencem spremenila raven TP v času enega šolskega leta po vpeljavi novo zasnovanega učnega modela za zvišanje ravni TP. Ugotovili smo, da imajo interdisciplinarni pristopi statistično pomemben vpliv na pridobivanje TP s pozitivno in veliko velikostjo učinka. Obe eksperimentalni skupini se bistveno ne razlikujeta. Presenetljivo se pojavi tudi statistično pomembna razlika v odporu učencev do TiT, in sicer pri modelu na 2. nivoju, kjer so vsebine višjega kognitivnega nivoja. To lahko interpretiramo z dejstvom, da učenci do sedaj niso bili deležni pouka na nivojih višje od 3. Bloomove taksonomske ravni in si verjetno še ne znajo razložiti pomena obravnave snovi na višjih taksonomskih stopnjah ter so verjetno pričakovali večjo pomoč od učitelja. Raziskovali smo tudi korelacije med uporabo novo zasnovanega učnega modela ter njihovimi vplivi na posamezne dimenzije TP. Ugotovitve in dognanja raziskave bodo pomembno prispevali k načrtovanju kakovostnega TI v OŠ, ki bo usmerjeno h krepitvi TP učencev. Znanstveni doprinos doktorskega dela je pojasnitev ključnih dejavnikov TP in boljše razumevanje TP za optimizacijo TI.D. Rupnik20242024-09-11 08:30:03Doktorsko delo/naloga161410sl