Proučevanje vpliva izbranih površinsko aktivnih snovi na fizikalno-kemijske lastnosti šamponov s proteiniŠneider, Lara (Avtor) Gosenca Matjaž, Mirjam (Mentor) Bjelošević Žiberna, Maja (Komentor) kozmetični izdelekšamponpovršinsko aktivna snovproteini in peptiditesti stabilnostiKozmetično aktivne sestavine so ključni elementi formulacij kozmetičnih izdelkov. S tem namenom se v izdelke pogosto vključujejo biološke makromolekule, kot so proteini in peptidi. Te molekule imajo širok spekter učinkov na kožo in lase, vključno z regenerativnim, vlažilnim in protimikrobnim delovanjem. Prav tako prispevajo k ohranjanju elastičnosti kože ter krepitvi in obnovi las. Med bolj znane proteine, ki se uporabljajo v kozmetičnih izdelkih, uvrščamo sirotko ter proteine svile in pšenice, ki se razlikujejo po izvoru, sestavi in načinu pridobivanja, kar vpliva na njihove funkcionalne lastnosti v kozmetičnih formulacijah. V diplomski nalogi smo razvili in optimizirali kozmetične formulacije z vgrajeno sirotko, proteini svile in proteini pšenice. V začetni fazi razvoja smo optimizirali formulacijo šampona za vgradnjo izbranih proteinov kot kozmetično aktivnih sestavin. Kot primarno površinsko aktivno snov smo uporabili natrijev lavretsulfat. Nadalje smo določili optimalno koncentracijo sekundarnih površinsko aktivnih snovi v šamponu, in sicer natrijevega lavroilglutamata in/ali natrijevega lavroilsarkozinata. Sledilo je še določanje ustreznega deleža proteinov, pri čemer smo želeli v formulacije vključiti količino, ki bo zagotavljala optimalne fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti. V nadaljevanju smo štiri izbrane optimalne formulacije šamponov izpostavili stabilnostnim testom. Določali smo njihove reološke lastnosti (rotacija, amplituda, frekvenca), pH ter organoleptične lastnosti. Vzorce smo shranjevali na sobni temperaturi ter na povišani temperaturi (40 °C) v obdobju treh tednov. Vrednotili smo jih ob času nič, po enem tednu in treh tednih. Po treh tednih stabilnostne študije smo ugotovili, da so imeli proteini pšenice največji vpliv na organoleptične lastnosti formulacij. Prisoten je bil neprijeten vonj, opazili smo tudi intenzivno obarvanje. Posamezni proteini vplivajo tudi na viskoznost šampona, najnižjo viskoznost je imel šampon z dodanimi proteini pšenice. Izdelane formulacije smo na podlagi preliminarnih testov označili za stabilne. V končni fazi smo v šampone vgradili pigment in korigens vonja, s čimer smo izboljšali senzorične in estetske lastnosti izdelkov. Zaključimo lahko, da vse štiri formulacije šamponov izkazujejo ustrezno stabilnost, ne glede na vrsto vgrajenih proteinov. Rezultate bi bilo smiselno nadgraditi z izvedbo dolgoročnih stabilnostnih študij.20242024-09-11 07:46:12Diplomsko delo/naloga161396sl