<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161391"><dc:title>Vpliv zaviranja katepsinov B in X na fenotip tumorskih matičnih celic</dc:title><dc:creator>Torkar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mitrović,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>tumorske matične celice</dc:subject><dc:subject>katepsin B</dc:subject><dc:subject>katepsin X</dc:subject><dc:subject>zaviralci katepsinov</dc:subject><dc:subject>fenotip tumorskih matičnih celic</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih so dosegli pomemben napredek v diagnostiki in terapiji raka, kljub temu pa pri mnogih bolnikih še vedno pride do pojava odpornosti na terapijo in ponovnega pojava bolezni. Slednje lahko pripišemo majhni populaciji tumorskih matičnih celic (TMC), subpopulaciji celic, ki so intrinzično odporne na večino obstoječih terapevtskih pristopov. Ciljanje TMC bi bila lahko učinkovita strategija za premagovanje omejitev obstoječe protitumorne terapije in preprečevanje ponovnega pojava raka. Cisteinski lizosomski peptidazi, katepsina B in X, predstavljata obetavni molekulski tarči, saj sta udeležena v ključnih procesih nastanka in napredovanja raka. Povečano izražanje katepsinov B in X je pri raku povezano z manj diferenciranim celičnim fenotipom in spreminjanjem fenotipa tumorskih celic med epitelnim in mezenhimskim. Za uspešno vključitev katepsinov B in X v nove terapevtske pristope zdravljenja raka je pomembno razumeti vpliv njunega zaviranja na spremembe fenotipa TMC. 
TMC smo izolirali iz celičnih linij MCF7, MDA-MB-231, in MCF-10A neoT na podlagi njihove sposobnosti tvorbe tumorskih sfer. Z metodo RT-qPCR s specifičnimi oligonukleotidnimi začetniki smo pokazali, da je izražanje katepsinov B in X v TMC, izoliranih s tvorbo tumorskih sfer, povečano v primerjavi z diferenciranimi tumorskimi celicami pred izolacijo TMC. Z zaviranjem katepsinov B in X s specifičnimi zaviralci smo nato ovrednotili vpliv na izražanje genov za tumorske označevalce, ki so pri TMC spremenjeno izraženi, z uporabo njihovih ustreznih oligonukleotidnih začetnikov. Pokazali smo, da z zaviranjem katepsinov B in X vplivamo na fenotip TMC, saj pride do zmanjšanja izražanja označevalcev TMC. V izoliranih TMC smo ovrednotili tudi vpliv sočasne terapije z zaviralci katepsinov in konvencionalnim kemoterapevtikom 5-fluorouracilom na izražanje označevalcev TMC. Pokazali smo, da pri nekaterih kombinacijah 5-fluorouracila in zaviralca katepsina B ali X pride do sinergističnega učinka in dodatnega zmanjšanja izražanja označevalcev TMC. 
V okviru magistrske naloge smo tako pokazali, da z zaviranjem katepsinov B in X zmanjšamo izražanje TMC označevalcev, s čimer zmanjšamo matičnost TMC in s tem delujemo tudi na TMC, ki so odporne na večino obstoječih terapevtskih pristopov. S tem smo dodatno potrdili katepsina B in X kot potencialni terapijski tarči v protirakavi terapiji.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-11 07:45:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161391</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
