<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161302"><dc:title>Polimeri in bioplastika pri poučevanju kemije</dc:title><dc:creator>Terobšič,	Daša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strlič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>bioplastika</dc:subject><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>napačne predstave</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:description>Polimeri so naravne ali umetno izdelane velike molekule, ki jih pogosto imenujemo makromolekule. Sestavljeni so iz manjših enot, monomerov, ki med seboj reagirajo in tvorijo dolgo verigo, podobno nizu kroglic. V magistrskem delu sem raziskala glavne polimere v svetovni rabi in sicer polietilen, polipropilen, polivinilklorid, polistiren, politetrafluoroetilen in poliuretan. Raziskala sem njihovo proizvodnjo, uporabo ter prednosti in slabosti. V zadnjem času pa zaradi nujnega ukrepanja v zvezi s plastičnimi odpadki v ospredje čedalje bolj prihaja bioplastika, torej polimeri, ki so biološko razgradljivi ali narejeni iz obnovljivih virov. Bioplastika je večinoma lahko pripravljena na osnovi škroba, polimlečne kisline, polihidroksialkanoatov, alifatsko-aromatskih poliestrov, celuloze ali lignina. Odvisno od vrste lahko bioplastika ponudi izboljšano krožnost z uporabo obnovljivih (nefosilnih) virov, manjšim ogljičnim odtisom, biorazgradnjo kot alternativno možnostjo ob koncu življenjske dobe in izboljšanimi lastnostmi materiala. Vendar pa ima v primerjavi s sintetično plastiko nekatere slabše lastnosti, njena proizvodnja je dražja, prav tako pa vzbuja pomisleke v zvezi z izpiranjem monomerov, oligomerov in dodatkov. V magistrskem delu sem raziskala tudi poučevanje polimerov v srednješolskem izobraževanju, pri čemer sem navedla glavne napačne predstave učencev in nekaj nasvetov za učitelje kemije. Ti vključujejo povezovanje učne vsebine z vsakdanjim življenjem, uporabo Johnstonovega trikotnika predstavitve kemijskih pojmov, natančno opredeljevanje osnovnih konceptov in upoštevanje načel učinkovitega učenja v znanosti. Poleg vsega naštetega pa je zelo pomembno tudi eksperimentalno delo, ki spodbuja učenčevo razumevanje narave znanosti, zato je v magistrskem delu predstavljena tudi laboratorijska vaja na temo bioplastike.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-09 13:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161302</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
