Pravna ureditev posvojitev v Republiki SlovenijiJurgl, Nikolaja (Avtor) Sever, Tina (Mentor) posvojitevrejništvoHaaška konvencijaposvojitev v tujiniodvzem otrokastarševska skrbMagistrsko delo se osredotoča na pregled pravne ureditve posvojitve v Republiki Sloveniji in proučuje tudi pravno ureditev rejništva. Gre za dva popolnoma različna instituta, ki pa se med seboj prepletata. Ureja ju Družinski zakonik, pri čemer se postopek začne na pristojnem centru za socialno delo, zaključi pa na sodišču. Ugotovljeno je bilo, da je nacionalnih posvojitev malo, saj otrok za posvojitev ni, dolga pa je tudi čakalna doba potencialnih posvojiteljev. Kandidati se odločajo za posvojitev v tujini, kjer je, kljub zahtevnemu postopku in ogromno dokumentacije, ki jo morajo priložiti, čakalna doba na otroka krajša. Najbolj enostavna posvojitev je iz držav, ki so podpisnice Haaške konvencije ali na podlagi mednarodnih sporazumov. Republika Slovenija na podlagi sporazuma sodeluje z Republiko Severno Makedonijo. V Republiki Sloveniji se soočamo tudi z dolgotrajnim rejništvom, ki traja več kot sedem let, medtem ko Družinski zakonik ureja rejništvo kot ukrep, ki naj bi trajal največ do treh let. Uporabljenih je več metod raziskovanja: metoda deskripcije in kompilacije, s katerima se je analiziralo področje; metoda komparacije, ki je bila uporabljena pri primerjavi meddržavnih posvojitev; statistična metoda ter metoda analize za prikaz statističnih podatkov. Prispevek magistrskega dela stroki je, da pridobljeni rezultati raziskave kažejo, da so potrebne spremembe. Stroka ima na enem mestu vpogled v statistične podatke, ki kažejo, da je potrebno trajanje rejništva zmanjšati, kar bi pripomoglo tudi k številčnejšim nacionalnim posvojitvam. Kandidati, ki se odločajo za posvojitev v tujini, v državah, ki niso podpisnice Haaške konvencije in sporazumov, bi potrebovali strokovno podporo države.[N. Jurgl]20242024-09-09 10:55:00Magistrsko delo/naloga161287sl