Ocena možnosti smolarjenja na borih na KrasuBrecelj, Miha (Avtor) Brus, Robert (Mentor) Jarni, Kristjan (Komentor) postranski gozdni proizvodipridobivanje smolesmolarjenjesmolaPinus nigraPinus sylvestrisKrasSmolarjenje je bilo v preteklosti pomembna gospodarska dejavnost. Smolo so uporabljali že od antike, in sicer v ladjedelništvu, čevljarstvu, zdravilstvu in kemični industriji. Kasneje je cena smole padla zaradi cenejših umetnih snovi in smolarjenje je sčasoma zamrlo. Zaradi ponovnega poseganja po naravnihvirih so v nekaterih zahodnih evropskih državah zopet pričeli smolariti. S tem raziskovanjem na Krasu so preverjali, ali je to pri nas še donosno glede na količino pridobljene smole na posameznih vrstah bora. Tako sodobili podatke tudi o tem, katera vrsta bora je za to dejavnost najprimernejša. Poskuse so izvajali na 60 drevesih črnega (Pinus nigra) in 40 drevesih rdečega bora (Pinus sylvesteris). Rezultati so pokazali, da je črni bor primernejši od rdečega, kakovost rastišča pa na količino smole ne vpliva. Prav tako ne vpliva debelina drevesa na količino smole pri rdečem boru (Pinus sylvesteris), pri črnem boru (Pinus nigra) pa ta narašča z debelino drevesa. Z destilacijo smole so ugotovili, da ima črni bor večji delež terpentina kot rdeči bor.[M. Brecelj]20122014-07-11 13:44:53Diplomsko delo/naloga16126sl