<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161252"><dc:title>Analiza zdravil proti povišanemu krvnemu tlaku z rentgensko praškovno difrakcijo</dc:title><dc:creator>Mahnič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meden,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku</dc:subject><dc:subject>rentgenska praškovna difrakcija</dc:subject><dc:subject>identifikacija kristalnih faz</dc:subject><dc:description>Rentgenska praškovna difrakcija je metoda, s katero lahko analiziramo kristalinične snovi in poskušamo identificirati prisotne kristalne faze v neznanih vzorcih. Metoda temelji na uklanjanju rentgenskih žarkov na elektronih, kjer do uklona pride le, če so izpolnjeni vsi pogoji Braggovega zakona. Ko kristaliničen vzorec posnamemo na difraktometru, dobimo zanj značilen praškovni posnetek oziroma difraktogram, katerega v nadaljevanju analiziramo s pomočjo računalniških programov.
Da sem spoznala prednosti in omejitve metode, sem si za analizo izbrala dvanajst različnih zdravil proti povišanemu krvnemu tlaku. Vzorce sem ustrezno pripravila, jih poslala na snemanje in s pomočjo dobljenih difraktogramov izvedla kvalitativno fazno analizo vzorcev. Analizo so mi omogočili trije različni računalniški programi. Najprej sem s programom X'Pert HighScore Plus odprla posnete difraktograme in jih primerjala med seboj, nato pa sem s programom Crystallographica Search-Match izvedla identifikacijo prisotnih faz v vzorcih. Pri nekaterih vzorcih sem si morala pomagati še z zbirko podatkov PDF-5+, kjer sem pridobila podrobnejše informacije o iskani snovi, katere sem nato vnesla v program CSM. Na podlagi podobnosti difraktogramov in vsebnosti enakih faz, sem vzorce razdelila v pet skupin. Na koncu sem svoje rezultate primerjala z deklaracijami zdravil in ugotovila, da sem pri skoraj vseh vzorcih uspela identificirati glavne učinkovine zdravil. Neidentificirane so ostale pomožne snovi in tudi nekatere glavne učinkovine, ki so v vzorcih prisotne v premajhnem odstotku ali pa imajo amorfno zgradbo, zato jih z metodo rentgenske praškovne difrakcije ni mogoče določiti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-09 08:11:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161252</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
