<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161248"><dc:title>Fotoredoks katalitske pretvorbe triklorometansulfenil klorida</dc:title><dc:creator>Zorko,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štefane,	Bogdan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotoredoks kemija</dc:subject><dc:subject>radikalska verižna reakcija</dc:subject><dc:subject>ATRA</dc:subject><dc:subject>sulfeniliranje</dc:subject><dc:description>Fotokemija omogoča pretvorbe, ki dopolnjujejo tradicionalne dvoelektronske reakcije in odpirajo vrata sinteznim pretvorbam, ki so bile nekoč zahtevne ali nedostopne. Pogost primer fotokemijske reakcije je adicija radikalov s prenosom atomov (ATRA), ki predstavlja enostaven način uvedbe različnih funkcionalnih skupin na alkene in alkine. V raziskavi smo reakcijo uspešno uporabili za uvedbo triklorometilsulfenilne skupine in s tem razvili novo metodo triklorometilsulfeniliranja alkenov. Triklorometilsulfenilno skupino smo na alkene uvajali s komercialno dostopnim reagentom triklorometilsulfenil kloridom. Izvedli smo mehanistične študije in ugotovili, da reakcija poteka po radikalskem mehanizmu induciranem s svetlobo primerne valovne dolžine. Meritev kvantnega izkoristka je pokazala, da prevladujoč mehanizem predstavlja radikalska propagacija, kar naredi reakcijo bolj aplikativno za potencialno uporabo v industriji. Reakcijo smo testirali tudi v prisotnosti lovilcev radikalov, pri čemer se je izkoristek pretvorbe močno znižal, hkrati pa nam je z uporabo masne spektrometrije uspelo dokazati prisotnost aduktov reakcijskih intermediatov s (2,2,6,6-tetrametilpiperidin-1-il)oksil radikalom (TEMPO). Deloma lahko reakcija poteče tudi brez prisotnosti fotoobčutljivcev, vendar so v tem primeru izkoristki nižji, reakcija pa poteka bistveno počasneje. Slednje smo pojasnili iz absorbančnega spektra triklorometansulfenil klorida, ki šibko absorbira modro svetlobo, kar lahko privede do homolitske cepitve vezi in sproži radikalsko propagacijo. Najvišje izkoristke smo dobili pri uporabi fotokatalizatorjev na osnovi bakrovih kompleksov, ki predvsem zaradi nizke cene in dostopnosti v zadnjih letih pridobivajo na pomenu. Triklorometilsulfenilne produkte smo izolirali z hitro kolonsko kromatografijo ali destilacijo pod znižanim tlakom. Izolacija z normalno fazno kolonsko kromatografijo se je v večini primerov izkazala za neprimerno, saj produkti počasi razpadajo na silikagelu.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-09 08:09:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161248</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>