<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161237"><dc:title>Uporaba astrofotometričnih podatkov za analizo parametrov populacije dvojnih zvezd</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Bor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Traven,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zvezdna mnogokratnost</dc:subject><dc:subject>večkratni zvezdni sistemi</dc:subject><dc:subject>dvojne zvezde</dc:subject><dc:subject>astrometrija</dc:subject><dc:subject>fotometrija</dc:subject><dc:subject>barvno-magnitudni diagram</dc:subject><dc:description>Večina zvezd v vesolju živi v dvojnih ali večkratnih zvezdnih sistemih višjih redov. Razumevanje lastnosti parametrov populacije dvojnih zvezd je zato ključnega pomena za napredek na marsikaterem področju astronomije. A selekcijski učinki in časovna potratnost klasičnih opazovalnih metod, s katerimi proučujemo dvojne sisteme, se odražajo v nepopolnosti študij, ki poskušajo popisati te parametre. V nalogi zato testiramo novo metodo, ki bi izkoriščala obsežne baze astrofotometričnih podatkov modernih pregledov neba, kot sta 2MASS in misija Gaia. Najprej ustvarimo sintetični model galaksije s populacijo dvojnih zvezd, nato pa barvno-magnitudni diagram te galaksije primerjamo z barvno-magnitudnim diagramom opazovalnih podatkov. Z uporabo tehnike približnega bayesianskega računanja (Approximate Bayesian Computation, ABC) nato poiščemo parametre populacije dvojnic, s katerimi se barvno-magnitudni diagram sintetične galaksije najbolje prilega opazovalnemu. V prvem delu naloge predstavimo širše ozadje in teoretično podlago. Nato metodo testiramo na podlagi vzorčenja parametrov populacije dvojnih zvezd, pri čemer kot “opazovalne” podatke tudi uporabimo sintetično galaksijo. To nam da zelo obetavne rezultate. Prvi znaki težav z metodo se pokažejo, ko sintetično galaksijo obogatimo z opazovalnimi učinki. Vzorčenje parametrov populacije dvojnih zvezd pri primerjavi sintetične in opazovalne galaksije pa nakazuje potrebo po nadgradnji modela in dodatni obdelavi opazovalnih podatkov, čeprav se vrednosti za skoraj vse parametre skladajo s podatki iz literature. V zaključnem delu naloge razpravljamo o pomanjkljivostih našega pristopa in obravnavamo možne rešitve. Ugotovimo, da je metoda konceptualno obetavna, za nadaljnje delo pa bi v modelu morali upoštevati raznolikost lastnosti populacije dvojnih zvezd za sisteme z različnimi masami primarne zvezde, razvoj dvojnih sistemov, nadgraditi pa bi morali tudi obravnavo učinkov medzvezdnega prahu.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 08:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161237</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
