Inherentna vzajemnost pri samopovratnih glagolih v češčini in slovenščiniBelšak, Aleš (Avtor) Stankovska, Petra (Mentor) Žele, Andreja (Mentor) slovenščinačeščinaglagolvzajemnostsamopovratnostvezljivostleksikografijaVallexDiplomsko delo se ukvarja z izražanjem vzajemnosti pri samopovratnih glagolih, ki pomen vzajemnosti nosijo v svojem leksikalnem pomenu. V teoretskih izhodiščih je predstavljena vzajemnost, kot jo obravnavajo češki in slovenski jezikoslovci, s poudarkom na tipologiji inherentno in skladenjsko vzajemnih glagolov, strukturnoskladenjskem razlikovanju skladenjsko vzajemnih in t. i. prekinjenih konstrukcij ter pomenskoskladenjskem vidiku udeleženskih vlog. Samopovratnost je obravnavana zlasti z ozirom na primere, ki diahrono ne bi bili označeni kot taki, sinhrono pa. Z vidika slovarske obravnave vzajemnosti in samopovratnosti pregledamo vezljivostne češka SPP in Vallex ter slovenski VSSG, od razlagalnih pa češka SSJČ in SSČ ter slovenski SSKJ, pri čemer ugotovimo, da je vzajemnost najbolj celostno obravnavana v Vallexu, ki temelji na korpusnem gradivu. Opisani postopek zbiranja gradiva izpostavlja tudi primere, pri katerih se slovarska obravnava razlikuje in ki sodijo v obrobni del izpostavljenih jezikovnih pojavov, na koncu pa pridemo do seznama nezaznamovanih samopovratnih inherentno vzajemnih glagolov v obeh jezikih. Razvrstimo jih po vezljivostnih pomenskih skupinah, predstavimo semantično plat izbora in vezljivostne značilnosti glagolov v prekinjenih in skladenjsko vzajemnih konstrukcijah, pri čemer po kontrastivni analizi ugotovimo, da je stanje v obeh jezikih pri tej skupini glagolov zelo podobno, medtem ko češka vezljivostna slovarja, zlasti Vallex, vzajemnost obravnavata bolj neposredno in dosledno.[A. Belšak]20242024-09-08 07:45:19Diplomsko delo/naloga161221sl