Stanje prehranjenosti otrok s spinalno mišično atrofijoDolšak, Doroteja (Avtor) Homan, Matjaž (Mentor) Benedik, Evgen (Komentor) prehranaživčno-mišične boleznitelesna sestavatelesna masatelesna višinaindeks telesne masedvoenergijska rentgenska absorpciometrijaSpinalna mišična atrofija (SMA) je redka živčno-mišična bolezen (ŽMB), pri kateri zaradi degeneracije motoričnih nevronov prihaja do napredujoče mišične oslabelosti ske-letnih in dihalnih mišic. Bolezen vpliva na spremenjeno telesno sestavo in prehransko stanje bolnikov. Namen raziskave je bil opredeliti prehransko stanje otrok s SMA, ki se zdravijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Etičnost raziskave je odobrila Komisija za medicinsko etiko (številka 0120-160/2016-2). Prehranjenost otrok smo ocenili na podlagi retrospektivno zbranih podatkov o meritvah tele-sne mase (TM), telesne višine (TV), indeksa telesne mase (ITM) ter meritvah z dvoe-nergijsko rentgensko absorpciometrijo (DXA), ki so bile opravljene do maja 2023. Ocenili smo tudi prehranski vnos z validiranim vprašalnikom o pogostosti uživanja živil. V raziskavo je bilo vključenih 21 otrok s SMA (tip I: n = 2, tip II: n = 13, tip III: n = 8, tip IV: n = 0), od tega 10 deklic in 11 dečkov. V času raziskave je bilo 19 otrok zdravljenih z zdravilom nusinersen. Meritve TM, TV in ITM smo primerjali v dveh časovnih točkah v obdobju od 0,5 do 2 let ter spremembe primerjali s spremembami kontrolne skupine. Delež otrok s prenizko TM se je s časom povečal (s 35 na 55 %). Tudi pri primerjavi sprememb telesne mase za starost in spol (z-TM), telesne višine za starost in spol (z-TV) in indeksa telesne mase za starost in spol (z-ITM) skozi čas sta se vrednosti me-diane z-TM in z-TV zmanjšali. V primerjavi s kontrolno skupino so bile razlike stati-stično značilne pri obeh meritvah za z-TM (prva meritev p = 0,003, druga meritev p < 0,01), z-TV (prva meritev p = 0,01, druga meritev p = 0,003) in z-ITM (prva meri-tev p = 0,05, druga meritev p = 0,008). Analiza telesne sestave je pokazala, da imajo otroci s SMA večji delež maščobne mase (p < 0,001) in manjši delež nemaščobne mase (p = 0,026) v primerjavi s kontrolno skupino. Iz analize prehranskega vnosa smo ugotovili, da otroci s SMA pogosto uživajo živila, ki so dober vir beljakovin (meso, ribe, stročnice, mesni izdelki), z izjemo mleka in mlečnih izdelkov. Prav tako večkrat dnevno uživajo sadje (frekvenca = 1,34) in zelenjavo (frekvenca = 2,41). Manj kot polovica (39 %) otrok redno dopolnjuje prehrano z oralnimi prehranskimi dodatki, vsi pa uživajo vitamin D (100 %) in skoraj vsi (83 %) kalcijev karbonat. Z raziskavo smo potrdili, da je delež neustrezno prehranjenih relativno visok, kar kaže na pomembnost vključitve dietetika pri obravnavi bolnikov s SMA.[D. Dolšak]20242024-09-08 07:18:43Magistrsko delo/naloga161212sl