<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161184"><dc:title>Uporaba iPSC za proučevanje nevrodegenerativnih bolezni.</dc:title><dc:creator>Oven,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogorevc,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inducirane pluripotentne matične celice</dc:subject><dc:subject>nevrodegenerativne bolezni</dc:subject><dc:subject>modeliranje bolezni</dc:subject><dc:subject>celične kulture</dc:subject><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>Alzheimerjeva bolezen</dc:subject><dc:description>Za razvoj učinkovitih zdravljenj nevrodegenerativnih bolezni, je ključno razumevanje nastanka in razvoja bolezni. Za tovrstne raziskave se uveljavljajo modeli na osnovi induciranih pluripotentnih matičnih celic – iPSC, s katerimi poskušamo posnemati razvoj bolezni in vitro. Iz bolnikovih somatskih celic pridobimo iPSC, ki jih nato diferenciramo v nevrone ter uporabimo kot celični model za preučevanje bolezni. Tovrstni celični modeli so primerni za odkrivanje mutacij, ki so vzrok bolezni ali vplivajo na njen potek. Pri Alzheimerjevi bolezni so zaenkrat z boleznijo povezali predvsem mutacije v genih PSEN1 in PSEN2, pri Parkinsonovi bolezni pa SNCA, LRRK2, PINK1 in Parkin. Da bi modeli čim bolj verodostojno posnemali razvoj bolezni, se uveljavljajo 3D celični modeli, vplive okolja in staranja pa poskušamo posnemati predvsem z izpostavljanjem celic reaktivnim kisikovim radikalom. Sicer pa posnemanje vplivov okolja in staranja na celičnih modelih ostaja eden od glavnih izzivov tovrstnih raziskav.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 07:16:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161184</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
