<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161182"><dc:title>RNA interferenca in s pršenjem inducirano utišanje genov kot rešitev za obvladovanje škodljivcev in bolezni pri kmetijskih rastlinah</dc:title><dc:creator>Škerbec,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakše,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>RNA interferenca</dc:subject><dc:subject>varstvo rastlin</dc:subject><dc:subject>SIGS</dc:subject><dc:subject>dsRNA pripravki</dc:subject><dc:subject>rastlinski škodljivci</dc:subject><dc:subject>rastlinske bolezni</dc:subject><dc:description>Škodljivci in bolezni rastlin predstavljajo velik problem v današnji proizvodnji hrane. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je ena najboljših možnosti, katere se lahko poslužujemo v varstvu rastlin. Ker pa so najučinkovitejši FFS-ji pogosto strupeni za človeka in neciljne organizme, se opravljajo raziskave na potencialnih naprednejših sistemih v boju s škodljivimi organizmi. Od objave članka leta 1998, v katerem je bil opisan mehanizem RNA interference, se v povezavi s tem biološkim fenomenom dela različne raziskave, med drugim tudi na področju varstva rastlin. Bistvo sistema je izpostavitev celic dvoverižni RNA, katero biološke entitete v organizmih prepoznajo in razrežejo na manjše dele. Te krajše enote se kasneje vežejo na mRNA, katera se prav tako razreže, kar onemogoči sintezo proteina. Obstaja več načinov, kako lahko te pripravke nanesemo oziroma vnesemo v rastlino. Pomembno je poznati različne biološke lastnosti škodljivih organizmov, kot tudi rastlin, saj je od tega odvisna uspešnost tretiranja. Določene skupine škodljivcev, na primer hrošči, so precej bolj občutljive na tovrstne pripravke kot druge skupine. Trenutno je na trgu na voljo en pripravek, na podlagi RNAi in sicer proti koloradskemu hrošču. Raziskave so usmerjene, da bi takih pripravkov bilo več. Glede na regulativo bi verjetno bili dostopni tudi v Evropi. Zaradi specifičnosti in manjšega vpliva na naravo, so zelo dobra alternativa dosedanjim kemičnim FFS-jem.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 07:15:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161182</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
