<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161176"><dc:title>Vpliv načina sušenja perila na sproščanje mikrovlaken med nizko-temperaturnim gospodinjskim pranjem</dc:title><dc:creator>Gerl,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golja,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poliester</dc:subject><dc:subject>mikrovlakna</dc:subject><dc:subject>gospodinjska nega</dc:subject><dc:subject>nizkotemperaturno pranje</dc:subject><dc:subject>vpliv načina sušenja</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv načina sušenja na sproščanje mikrovlaken (MV) med gospodinjskim pranjem perila. Izvedenih je bilo 2-krat 10 nizkotemperaturnih pranj otroških kopalnih plaščev s surovinsko sestavo 100% poliester z vmesnim sušenjem perila na zraku in v sušilnem stroju. Odpadna voda glavnega pranja je bila ustrezno zajeta in analizirana z vidika mase sproščenih MV in njihovega števila in velikostne porazdelitve v odvisnosti od načina sušenja. Masa sproščenih MV je bila določena gravimetrično na podlagi razlike mase popolnoma suhega filter papirja pred in po filtriranju enega litra odpadne pralne vode. Velikost MV v odpadni vodi je bila določena na podlagi analize posnetkov MV, ujetih na filter papirju, z uporabo programa ImageJ. Rezultati so pokazali, da se je po prvem pranju v liter odpadne vode sprostila najvišja masa MV, in sicer 49 mg , ki se je z nadaljnjim pranjem in sušenjem zniževala. Postopek sušenja je pomembno vplival na maso sproščenih MV, pri čemer je strojno sušenje kopalnih plaščev po 2., 3., 5., 7., in 10. pranju vplivalo na 19 %, 32%, 41 %, 46 % in 25 % manjšo maso sproščenih MV kot sušenje na zraku, kar je najverjetneje posledica ujetja določenega dela MV v zračni filter sušilnega stroja. Način sušenja je pomembno vplival tudi na število in dolžino sproščenih MV ter njihovo velikostno porazdelitev. Po prvem pranju se je v pralno kopel sprostilo največje število MV, ki se je že po drugem pranju močno znižalo, in sicer v večji meri za kopalne plašče sušene v sušilnem stroju kot na zraku. Sušenje v sušilnem stroju je povzročilo naraščanje deleža najmanjših vlaken z velikostjo &lt; 100 µm, ki je od 2. do 10. cikla pranja in sušenja narastel iz 42,8 % na 79,4 %, medtem ko je le-ta po 2. in 10. ciklu pranja in sušenja na zraku znašala 60,0 % in 58,6 %. Strojno sušenje je sicer vplivalo na manjšo maso sproščenih MV kot sušenje na zraku, a so sproščena MV po strojnem sušenju krajša. V primerjavi s sušenjem na zraku, je strojno sušenje vplivalo na večjo izgubo debeline PES tkanine ter nekoliko večjo zračno prepustnost.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-07 09:01:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161176</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
