<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=16117"><dc:title>Produkcijska sposobnost termofilnih listavcev na Primorskem</dc:title><dc:creator>Milošević Štukl,	Dane	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dakskobler,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>produkcijska sposobnost</dc:subject><dc:subject>Quercus cerris</dc:subject><dc:subject>Quercus petraea</dc:subject><dc:subject>Quercus pubescens</dc:subject><dc:subject>Ostrya carpinifolia</dc:subject><dc:subject>Carpinus orientalis</dc:subject><dc:subject>Primorska</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Diplomsko delo je rezultat analize 40 ploskev na območju Kraškega gozdno gospodarskega območja. Zanimala nas je produkcijska sposobnost termofilnih listavcev. Ploskve so bile polno premerjene, ocenjeni so bili socialni položaj in kazalci krošnje. Izveden je bil tudi fitocenološki popis, na podlagi katerega so bile ploskve združene v stratume. Najdebelejšim petim obravnavanim drevesom na ploskvi so bili vzeti izvrtki, ki so bili uporabljeni za določitev starosti in analizo vremenskih vplivov. Ugotovljeno jebilo, da ima temperatura v času vegetacijske dobe, predvsem poleti, opazno negativno korelacijo na širino branike. Pri padavinah pa je opaziti šibko pozitivno korelacijo julija. Na koncu je bila določena tudi produkcijska sposobnost sestojev. Največjo produkcijsko sposobnost imata v povprečju graden(5,74 m3ha-1leto-1) in cer (5,69 m3ha-1leto-1). Sledijo črni gaber (3,15m3ha-1leto-1), puhavec (2,72 m3ha-1leto-1) in kraški gaber (2,30 m3ha-1leto-1 ).</dc:description><dc:publisher>[D. Milošević Štukl]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:44:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16117</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
