Analiza študentskega blagostanja na Fakulteti za socialno deloUršič, Luka (Avtor) Šugman Bohinc, Lea (Mentor) blagostanještudentsko blagostanjetelesno zdravječustveno dobro počutjesocialne interakcijesmisel življenjaV diplomskem delu raziskujem celostno blagostanje dodiplomskih študentk Fakultete za socialno delo. Raziskujem štiri vidike blagostanja: telesno zdravje, čustveno dobro počutje, socialne interakcije in smisel življenja. Zanima me, katera dva vidika blagostanja študentke visoko ocenjujejo ter kaj počnejo, da vzdržujejo to visoko oceno. Hkrati me zanima, katera dva vidika blagostanja študentke nižje ocenjujejo in kaj jim povzroča izzive pri teh dveh vidikih. V teoretičnem delu predstavim definicije blagostanja in različne modele blagostanja, ki so se razvili do današnjega dne, vse do pojma celostnega blagostanja. Nato opišem, kako je koncept blagostanja povezan s socialnim delom, kako ga je mogoče še bolj integrirati v socialno delo in kakšno vlogo ima v današnji družbi. Izpostavim tudi pomen skrbi za lastno blagostanje pri socialnih delavkah in delavcih. Na koncu predstavim različne definicije študentskega blagostanja in poudarim pomembnost celostnega pristopa ter navedem primere univerz po svetu, ki take pristope upoštevajo. V kombinirani kvantitativni in kvalitativni raziskavi najprej s spletnim anketnim vprašalnikom na 1ka.arnes.si pridobim kvantitativne podatke, ki jih analiziram v programu Microsoft Office Excel, z intervjuji pa pridobim kvalitativne podatke. Ugotovim, da študentke najvišje ocenjujejo vidik blagostanja, imenovan socialne interakcije, sledi čustveno dobro počutje. Ključ do kvalitetnih socialnih interakcij je v prizadevanju za vzdrževanje pomembnih odnosov z načrtovanimi rednimi druženji, pogovori in ohranjanjem stika preko telefonskih klicev ali socialnih omrežij. Kakovostni odnosi pozitivno vplivajo tudi na čustveno dobro počutje. Pisanje dnevnika za izražanje čustev in opravljanje samorefleksije se izkazuje za ključno metodo vzdrževanja dobrega čustvenega počutja. Telesno zdravje in smisel življenja sta najnižje ocenjena vidika. Največji izziv pri skrbi za telesno zdravje je pomanjkanje časa, kar vpliva na trajanje opravljanja telesne aktivnosti, način prehranjevanja in spanec. Pomanjkanje jasne vizije glede strokovne in osebne prihodnosti ter pomanjkanje izpolnjenosti ob opravljanju sedanjih aktivnosti sta glavna izziva na področju smisla življenja.[L. Uršič]20242024-09-07 09:00:59Diplomsko delo/naloga161165sl