<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161163"><dc:title>Na razumevanju travme utemeljen pristop pomoči v kriznem centru za mlade</dc:title><dc:creator>Biderman,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krizni centri za mlade</dc:subject><dc:subject>travmatična izkušnja</dc:subject><dc:subject>razvojna kompleksna travma</dc:subject><dc:subject>retravmatizacija</dc:subject><dc:subject>na razumevanju travme utemeljen pristop</dc:subject><dc:subject>sekundarna travma</dc:subject><dc:subject>sočutna izčrpanost</dc:subject><dc:description>V uvodu svojega diplomskega dela se osredotočam na primerjavo različnih definicij travme, kot so predstavljene v izbrani literaturi slovenskih in tujih avtorjev. Opozorim na odprtost avtorjev pri definiranju pojma travma. Kljub razlikam večina avtorjev opredeljuje travmatični dogodek kot izjemno ogrožajoč dogodek, ki sproži močan občutek strahu, ki ga posameznik težko obvladuje. Nadalje raziskujem koncept razvojne kompleksne travme, ki zajema težke izkušnje iz otroštva, ter se posvetim tudi telesnim odzivom na travmatične dogodke, ki lahko vplivajo na oblikovanje spominov. Obravnavam sekundarni prenos travme in sočutno izčrpanost, ki sta pogosta pojma v pomagajočih poklicih. V nadaljevanju se osredotočim na pristop, ki temelji na razumevanju travme, pri čemer ga opredelim in razložim njegova osnovna načela. Nazadnje preučujem, kako lahko organizacije na področju pomoči uresničujejo pristop, ki temelji na razumevanju travme. Poudarim ključni pomen integracije razumevanja travme v obstoječe načine dela zaposlenih. Drugi del diplomskega dela se osredotoča na praktični vidik obravnave travme v kontekstu delovanja kriznih centrov. Predstavim kvalitativno raziskavo, v kateri me je zanimalo, na katera socialnodelovna znanja se zaposleni opirajo, kako hitro ter učinkovito prepoznavajo travmo in katera znanja o travmi bi še potrebovali. Zanima me tudi, kako dobro, če sploh, poznajo pristop, ki temelji na razumevanju travme, kako ga v svoji praksi udejanjajo in kje vidijo prednosti in slabosti omenjenega pristopa. Posvetim se tudi vplivu delovnega okolja na zaposlene, in sicer z vidika sočutne izčrpanosti in sekundarne travme. Na koncu proučim, kako zaposleni skrbijo za svoje dobro počutje in kakšne oblike podpore jim nudi organizacija, v kateri delujejo.</dc:description><dc:publisher>[A. Biderman]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-07 09:00:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
