Izvajanje osebne asistence v družinskem kroguKunič, Klara (Avtor) Sobočan, Ana Marija (Mentor) Renko, Maja (Komentor) osebna asistencaizvajanje osebne asistenceuporabniki osebne asistenceosebni asistentidružinski članidružinska dinamikaOsebna asistenca kot podporna storitev filozofije neodvisnega življenja predstavlja kompleksno področje v okviru oblik pomoči osebam z ovirami, znotraj katerega se prepletajo odnosi med uporabniki, osebnimi asistenti in družinskimi člani uporabnika, ki lahko sami postanejo osebni asistenti ali pa so v ta odnos vključeni posredno, z vstopanjem zunanjega osebnega asistenta v družinski krog uporabnika. Med uporabniki in osebnimi asistenti se oblikujejo različna razmerja moči, pri čemer pa se v smislu uresničevanja namena osebne asistence pogosto postavlja vprašanje, ali naj vlogo osebnega asistenta opravlja družinski član ali zunanja oseba. To je odločitev, ki pomembno vpliva na kakovost življenja osebe z oviro in njegovih bližnjih ter je kot taka odvisna od specifičnih okoliščin, potreb in želja uporabnika pa tudi njegove družine. V diplomskem delu sta me zanimala doživljanje uporabnikov pri izbiri in izvajanju osebne asistence družinskih članov v primerjavi z zunanjimi osebnimi asistenti ter vpliv njihove izbire na družinsko dinamiko. Posebno pozornost sem namenila vstopu v družinski krog in intimo, koliziji interesov, socialni vključenosti uporabnikov, razmejitvi dela in zasebnega življenja družinskih članov ter mogočim tveganjem in zlorabam znotraj vzpostavljenega delovnega odnosa. Ugotovila sem, da odločitev za zaposlitev družinskih članov kot asistentov pogosto temelji na predhodnih izkušnjah z neformalno pomočjo, občutku varnosti in finančni stabilnosti. Po drugi strani pa je zaposlitev zunanjih asistentov motivirana z željo po razbremenitvi družinskih članov, izboljšanju socialne vključenosti ter strokovnosti podpore in pomoči. Spoznala sem, da je izvajanje osebne asistence povzročilo pomembne spremembe v družinski dinamiki, ki temeljijo predvsem na novovzpostavljenih medosebnih odnosih. Uporabniki so sami prepoznali pozitivne in negativne vidike zaposlitve družinskih članov in tudi zunanjih osebnih asistentov, pri čemer pozitivni vidiki zaposlitve družinskih članov vključujejo globlje poznavanje specifičnih potreb uporabnika, večjo prilagodljivost in občutek varnosti. Med negativnimi vidiki pa so izpostavljeni potencialni konflikti, čustvena obremenitev ter težave pri ločevanju delovnega in zasebnega življenja. Uporabniki so tako, kljub začetnemu stresu, ki ga prinaša vstop zunanjega asistenta v družino, poudarili njegov pomemben prispevek k družinski dinamiki. Izkazalo se je, da se družine v praksi tako sčasoma vseeno prilagodijo in z zunanjimi asistenti večinoma vzpostavijo delujoč odnos, ki temelji na medsebojnem sprejemanju in spoštovanju.[K. Kunič]20242024-09-07 09:00:40Diplomsko delo/naloga161160sl