<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161158"><dc:title>»Če greš na beg, moraš dat in si lahko pri njem. Sem pač dala.«</dc:title><dc:creator>Štrekelj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smajić Šupuk,	Jasmina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostitucija</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>beg</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>CSD</dc:subject><dc:subject>vzgojni zavod</dc:subject><dc:subject>nevladna organizacija</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:description>V svoji raziskavi sem se osredotočila na vlogo socialnih delavk pri preprečevanju in reševanju prostitucije kot posledice beganja mladostnic iz vzgojnih zavodov. V teoretičnem pregledu sem sprva razčlenila kdo so mladi in predstavila pomen socialnega dela z mladimi, pri čemer sem opisala koncepte in metode dela socialnih delavcev. Prav tako sem opisala vzgojne zavode v Sloveniji in pomen intenzivnih skupin, ki delujejo znotraj teh zavodov ter potek nameščanja mladostnikov v vzgojne zavode. Posebej sem se osredotočila na pojav beganj iz vzgojnih zavodov. Opredelila sem prostitucijo in razloge za vključevanje v prostitucujo, stanje prostitucije v Sloveniji, otroško prostitucijo in vlogo socialnega dela pri obravnavi prostitucije ter preventivne in kurativne ukrepe. Na koncu sem dodala tudi novinarske članke, ki opisujejo tematiko moje raziskave.
Moja raziskava je kvalitativna, eksplorativna in empirična. Kot merski instrument sem uporabila smernice za intervju in izvedla pet intervjujev s socialnimi delavkami, izbranimi iz moje populacije. Populacija v raziskavi vključuje socialne delavke, ki so v obdobju od 1. oktobra 2023 do 1. maja 2024 obravnavale mladostnico, ki se je med begom iz vzgojnega zavoda ukvarjala s prostitucijo. Te socialne delavke so zaposlene v Centrih za socialno delo (CSD), vzgojnih zavodih ali nevladnih organizacijah v Sloveniji. Vzorec je bil neslučajnostni priložnostni in vključeval tri socialne delavke iz Centrov za socialno delo, eno socialno delavko iz vzgojnega zavoda ter eno socialno delavko iz nevladne organizacije.
Rezultati raziskave nakazujejo, da zgodnje zaznavanje ranljivosti mladostnic, ki pogosto vključuje spolno zlorabo in travmatične izkušnje, lahko pomembno vpliva na njihovo izpostavljenost nevarnostim. Mladostnice se pogosto soočajo z zapletenimi odnosi z moškimi, zdravstvenimi težavami, nizko samopodobo, zlorabo drog in alkohola, kar povečuje tveganje za prostitucijo. Pomembni indikatorji ranljivosti so nenaden porast denarja in skrivnostnost.
Preprečevanje bega iz vzgojnih zavodov zahteva usklajeno delovanje strokovnjakov in sodelovanje s starši. Poudarek je na vzpostavitvi zaupanja, rednih pogovorih, aktivnostih za zmanjšanje osamljenosti ter prilagajanju strategij glede na potrebe mladostnic. Podpora po begu vključuje koordinirano delovanje institucij, psihosocialno podporo, varne prostore in prilagojeno šolsko delo. Pomembna je tudi vloga nevladnih organizacij in vključevanje družine v proces okrevanja. Ključna je trajnostna podpora, opolnomočenje mladostnic ter ohranjanje stabilnih odnosov.</dc:description><dc:publisher>[N. Štrekel]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-07 09:00:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161158</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
