<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161127"><dc:title>Geomorfološka analiza sledov Ljubljanskega jezera in njegova rekonstrukcija</dc:title><dc:creator>Kodrič,	Jošt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlekuž,	Dimitrij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ljubljansko jezero</dc:subject><dc:subject>Ljubljansko barje</dc:subject><dc:subject>obalni geomorfni sistem</dc:subject><dc:subject>arheološka najdišča</dc:subject><dc:subject>jezerski sedimenti</dc:subject><dc:subject>denudacija</dc:subject><dc:subject>agradacija</dc:subject><dc:description>Ljubljansko barje je obširna uravnava s posameznimi dvignjenimi deli na skrajnem jugu Ljubljanskega polja. Območje je v preteklosti bilo deležno velikega števila raziskav, v sklopu katerih so avtorji preučevali njegovo geološko in arheološko zgodovino. Tekom preučevanja območja so se zaradi sedimentov, ki se na njem pojavljajo izoblikovale teze o njegovi pretekli ojezeritvi, ki naj bi trajala od konca pleistocena, do srednjega holocena. Namen naloge je potrditi obstoj jezera na območju Ljubljanskega barja in določiti dinamiko njegovega obstoja. Raziskava je bila izvedena na podlagi analize znanstvene literature na temo obalnih geomorfnih sistemov, analize literature na temo Ljubljanskega barja, arheoloških najdiščih na njem ter Ljubljanskega jezera, geomorfološke analize identificiranih oblik obalnega geomorfnega sistema, ter preučitve dinamike obstoja Ljubljanskega jezera in njegovega krčenja. V sklopu geomorfološke analize smo najprej identificirali geomorfološke oblike obalnega geomorfnega sistema, najprej na podlagi lidarskih podatkov ter nato s terenskim pregledom, ki smo jih nato sistematično opisali ter na podlagi njihove razporeditve in litologije opisali njihovo morfogenezo. V sklopu geomorfološke analize smo identificirali osem specifičnih geomorfnih oblik: klife, abrazijske police, roglje, tombole, delte, zatoke, obalne kose, ter ostanke agradacijskih obal, ki smo jih morfogenetsko razdelili v dve skupini, glede na prevladujoč proces formacije: agradacijske in denudacijske. Nato smo na podlagi geomorfoloških in arheoloških podatkov določili štiri nadmorske višine gladine Ljubljanskega jezera in tako definirali dinamiko krčenja Ljubljanskega jezera, ki je imelo največji obseg od koncu pleistocena, v celoti pa presahnilo med 4.000BP in 3.500BP.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-07 07:48:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161127</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
