Organizacija mentalnega leksikona L1 in L2 s primeri prostih asociacijPerme, Kaja (Avtor) Jurko, Primož (Mentor) mentalni leksikonmaterni jeziktuji jezikbesedne asociacijesemantične spremenljivkeMagistrsko delo obravnava organizacijo mentalnega leksikona maternega jezika (L1) in prvega tujega jezika (L2). Iz predhodnih raziskav vemo, da se besede v mislih ne shranjujejo naključno, temveč so organizirane sistematično. Ne le, da so besede v mentalnem leksikonu organizirane, shranjene so na zelo učinkovit način, saj do njih lahko dostopamo izjemno hitro. Večina raziskovalcev se strinja, da v možganih obstajajo nekakšne povezave med leksikalnimi enotami, že vrsto let pa poskušajo ugotoviti, kakšne natančno so te povezave, kako nastanejo in kaj nam lahko povejo o organizaciji besed v možganih. Čeprav imajo testi asociacij velik potencial, da razkrijejo mentalne procese, so rezultati predhodnih študij na tem področju precej neenotni. Zdi se, da razlog za to izvira iz dejstva, da se premalo pozornosti posveča izbiri besed, ki so uporabljene kot iztočnice. V tej nalogi so iztočnice izbrane v skladu z merili, ki so bila oblikovana z namenom zagotavljanja ustreznosti in zanesljivosti uporabljenih iztočnic. Empirični del se osredotoča na primerjavo leksikona L1 in L2 s pomočjo testa prostih asociacij. Materni govorci slovenščine, katerih prvi tuji jezik je angleščina, so odgovarjali na iztočnice v obeh jezikih. Odgovori so bili uvrščeni v kategorizacijski sistem, ki ga je razvila Tess Fitzpatrick. Na podlagi rezultatov so podane ugotovitve in domneve o razlikah med mentalnima leksikonoma L1 in L2. Narejena je bila primerjava asociacij v angleščini med manj (prvi letnik dodiplomskega študija) in bolj napredno skupino udeležencev (drugi letnik podiplomskega študija), zanimalo pa nas je tudi, kako bodo na izbiro asociacij vplivale semantične spremenljivke konkretnosti, poznanosti in predstavljivosti posameznih besed. Analiza je pokazala, da sta mentalni leksikon L1 in L2 po strukturi zelo podobna, med bolj in manj napredno skupino pa analiza ni pokazala posebnih razlik. Analiza vpliva semantičnih spremenljivk je pokazala, da so imele te največ vpliva na kategorijo »ostalih« asociacij, kjer se je pogostost odgovorov v tej kategoriji povečala za nizko konkretne, poznane in predstavljive iztočnice. Magistrsko delo postavlja temelje za nadaljnje raziskovanje mentalnega leksikona v slovenščini in angleščini kot tujem jeziku in predlaga možnosti za nadaljnje raziskovanje.20242024-09-07 07:47:57Magistrsko delo/naloga161120sl