<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161114"><dc:title>Vpliv sočasnega prostoročnega telefoniranja in izvajanja stisov prsnega koša na kakovost temeljnih postopkov oživljanja</dc:title><dc:creator>Košir,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>klic 112</dc:subject><dc:subject>eksperiment</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri preživetju po srčnem zastoju so pomembne sekunde, zato aktualne smernice za oživljanje priporočajo sočasno stiskanje prsnega koša in prostoročno telefoniranje ob klicu na 112. Cilj je čim prej zagotoviti dodatne postopke oživljanja in zdravniško pomoč. Predpostavlja se, da sočasno telefoniranje lahko vpliva na kakovost stisov prsnega koša. Namen: Namen raziskave je ugotoviti vpliv sočasnega telefoniranja in stiskanja prsnega koša na kakovost stisov pri temeljnih postopkih oživljanja. Metode dela: Uporabljeni sta bili kvantitativna in kvalitativna metoda raziskovanja. V kvantitativnem delu smo merili in primerjali kakovost stisov prsnega koša ob sočasnem telefoniranju in brez njega. S polstrukturiranimi evalvacijskimi vprašalniki smo analizirali občutja udeležencev med eksperimentom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 79 udeležencev. Pri sočasnem telefoniranju je bila uspešnost stisov prsnega koša nižja (70,6 %) v primerjavi z izvajanjem brez klica (80,8 %). Povprečna globina stisov pri telefoniranju je bila manjša za 5,1 mm. Udeleženci so slabše popuščali prsni koš in redkeje dosegli zadostno globino stisov. Kvalitativna analiza je pokazala, da so udeleženci ob sočasnem telefoniranju doživljali več fizičnega in psihičnega napora, motil pa jih je tudi klic, ki je povečeval negativna občutja, čeprav je nekaterim nudil občutek varnosti. Med izvajanjem stisov so bili moteči dejavniki dolgi lasje, nakit in očala, medtem ko so pomagali speti lasje, odstranjen nakit in predhodno znanje oživljanja. Razprava in zaključek: Kljub nižji kakovosti stisov prsnega koša ob sočasnem telefoniranju smernice še vedno priporočajo obveščanje ekip nujne medicinske pomoči. Če sta prisotni dve osebi, naj ena telefonira, druga pa izvaja temeljne postopke oživljanja.</dc:description><dc:publisher>[J. Košir]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-07 07:47:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161114</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
