<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161066"><dc:title>Mikroaeracija v farmacevtski industriji</dc:title><dc:creator>Korošec,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plazl,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroaeracija</dc:subject><dc:subject>mikromehurčki</dc:subject><dc:subject>fermentacija</dc:subject><dc:subject>DAL/DMS</dc:subject><dc:description>Farmacija je velika industrija, ki vsebuje visokotehnološke postopke in v njej se stalno razvijajo nove metode za optimizacijo procesov proizvodnje zdravilnih učinkovin. Ena izmed metod, ki obetajo velik napredek je mikroaeracija. Mikroaeracija je prezračevanje reaktorjev z zelo majhnimi mehurčki, imenovanimi mikromehurčki. Njihova specifična lastnost je veliko razmerje med površino in prostornino. Posledica te lastnosti je hiter prenos snovi skozi fazno mejo plin–tekoče. Mikroaeracijo v farmacevtski industriji uporabljamo pri pripravljalnih in zaključnih procesih. Pri pripravljalnih procesih mikromehurčki zagotavljajo vir plinov, navadno kisika, za mikroorganizme ali celice, ki so v fermentacijski brozgi in proizvajajo zdravilne učinkovine. Ta prenos snovi pa lahko poteka na dva načina, in sicer skozi fazno mejo plin–tekoče ali z neposrednim kontaktom, ko se mikromehurček in mikroorganizem spojita ter tvorita kompleks. Uporabnost mikroaeracije pri zaključnih procesih pa se izraža v tem, da jo je mogoče uporabiti kot metodo separacije. Zaradi lastnosti mikromehurčkov jih je mogoče uporabiti za adsorpcijsko ločevanje z mehurčki. Pod to metodo spada več vrst separacij, za vse pa je značilno, da so izboljšane pri uporabi mikromehurčkov v primerjavi z uporabo navadnih mehurčkov. Veliko odkritje pa je bilo tudi iznajdba tako imenovanih umetnih lišajev Desai (Desai artificial lichen – DAL), kasneje poimenovanih tudi ogrodja mikromehurčkov Desai (Desai microbubble scaffold – DMS). To so kompleksi mikromehurčkov in več vrst mikroorganizmov, ki med seboj živijo v sožitju. Te komplekse pa lahko načrtujemo oz. oblikujemo z določanjem prisotnih mikroorganizmov in jih lahko uporabimo za specifične namene.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 13:05:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161066</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
