Simulacija posledic nenadzorovanega sproščanja amonijaka s programom ALOHAKne Gartner, Urša (Avtor) Schnabl, Simon (Mentor) amonijakALOHAizpust kemikalijeobmočje vplivaDnevno se prevažajo velike količine nevarnih snovi, ki imajo v primeru, da pride do nezgode lahko hude posledice za ljudi in okolje. Ena izmed nevarnih kemikalij, ki se prevaža je tudi amonijak. Amonijak je dražilna kemikalija, ki lahko resno vpliva na ljudi ob preveliki izpostavljenosti in ima resne posledice za okolje. Izpostavljenost visokim koncentracijam lahko pripelje do akutne zastrupitve in posledično celo smrti. V teoretičnem delu magistrskega dela sem raziskala lastnosti in škodljive učinke amonijaka na ljudi in okolje ter podrobneje preučila tveganja in vzroke za nezgode pri prevozu nevarnih snovi. Raziskala sem tudi prednosti in slabosti računalniškega programa ALOHA. Namen magistrske naloge je bil simulirati posledice nenadzorovanega sproščanja amonijaka iz cisterne z računalniškim programom ALOHA. Program nam glede na vhodne podatke izriše različna območja, kot so območja nevarnih koncentracij, območja vnetljivosti in območja toplotnega sevanja. Predpostavila sem, da je do nezgode prišlo v Škofji Loki, na regionalni cesti Škofja Loka – Železniki, kjer je velika zgoščenost prebivalstva. V bližini se nahajajo šole, vrtci, športna dvorana, dom starejših občanov in številni stanovanjski objekti. Poudarek je bil na ugotavljanju, kako vplivajo različni meteorološki parametri na posledice izpusta amonijaka in kakšen del okoliških objektov in naselij zavzamejo območja izpostavljenosti. Simulacije sem izvedla za tri različne scenarije. Prvi scenarij je predstavljal izpust amonijaka iz cisterne, pri čemer je ta izhlapeval, a se ni vnel. Pri njem smo analizirali območja nevarnih koncentracij in območja vnetljivosti. Drugi scenarij je bil pojav gorečega curka pri katerem smo obravnavali območja toplotnega sevanja. Pri tretjem scenariju sem prav tako obravnavala območja toplotnega sevanja, vendar za eksplozijo BLEVE. Vse omenjene scenarije sem simulirala v štirih letnih časih. Poleg tega me je še zanimalo, kakšen vpliv imajo različne hitrosti vetra na območja nevarnih koncentracij in na območje vnetljivosti. S tem namenom sem prvi scenarij, kjer je kemikalija izhlapevala, a se ni vnela, analizirala v zimskem letnem času za različne hitrosti vetra. Glede na dobljene rezultate simulacij sem ugotovila, da imajo meteorološki parametri velik vpliv na velikost območij nevarnih koncentracij in območij vnetljivosti, nimajo pa velikega vpliva na območja toplotnega sevanja. Ugotovila sem, da je hitrost vetra pomemben meteorološki parameter, ki vpliva na posledice izpusta amonijaka, zlasti na območja vnetljivosti.20242024-09-06 12:15:00Magistrsko delo/naloga161063sl