<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161062"><dc:title>Asistenčni sistem za pomoč trenerjem odbojke</dc:title><dc:creator>Medved,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Odbojka</dc:subject><dc:subject>vertikalni skok</dc:subject><dc:subject>višina vertikalnega skoka</dc:subject><dc:subject>IMU</dc:subject><dc:subject>nosljiva senzorska naprava</dc:subject><dc:subject>pospeškometer</dc:subject><dc:subject>brezžični senzorski sistem</dc:subject><dc:subject>prepoznava skokov</dc:subject><dc:subject>LabVIEW aplikacija za delovanje v realnem času</dc:subject><dc:subject>optični sistem za sledenje gibanja</dc:subject><dc:subject>plošče za merjenje sile</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je bil razvit sistem, ki vključuje šest senzorskih naprav, kolikor je tudi igralcev odbojke v eni ekipi v polju med igro, od katerih vsaka pošilja podatke o številu skokov in njihovih višinah na računalnik z aplikacijo za prikaz teh podatkov v realnem času.
Senzorske naprave vsebujejo IMU napravo, baterijo in mikrokrmilnik z dodanim WiFi modulom za brezžično komunikacijo z aplikacijo na računalniku. Na mikrokrmilnikih sta implementirana algoritma za prepoznavo skokov in določitev trajanja skokov. Narejena sta glede na značilnosti časovnega poteka absolutne vrednosti pospeška, ki ga meri IMU naprava. Podatki o prepoznanih skokih se nato preko UDP paketov pošiljajo na ciljni računalnik.
Aplikacija na računalniku podatke sprejme, jih razčleni nato pa jih prikaže na zaslonu ter shrani v zunanje TDMS datoteke. Prikaz podatkov je narejen s preprostim grafičnim vmesnikom, ki prikazuje število skokov, njihove višine in povprečne vrednosti višin v časovnem okviru tekme, seta in točke. Podatki se shranijo na nivoju vsakega seta, shranjene TDMS datoteke pa se lahko odprejo z orodjem Excel ter služijo kot poročilo s tekme. 
Verifikacija algoritma za določanje višine skokov je bila izvedena z dvema referenčnima sistemoma. Po primerjavi z optičnim sistemom Qualisys, kjer so bili merjeni časi za sonožne skoke in skoke z simuliranim udarcem, so se razlike v višinah, izračunanih iz časov, izmerjenih z testno in referenčno napravo, gibali med -14,47 mm in 23,08 mm. Primerjava s ploščami za merjenje sile, kjer so bili merjeni časi skokov z gibanjem v nasprotni smeri in skokov iz počepa, je pokazala razlike med -23,08 mm in 37,25 mm. 
Preizkus v realnem okolju je pokazal, da bo potrebno za uporabo sistema v praksi izboljšati algoritem za prepoznavo skokov. Po manjšem popravku je bilo z analizo videoposnetka določeno, da je sistem pravilno prepoznal 143 skokov, napačno prepoznal 57 skokov in ni prepoznal 47 skokov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 12:10:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161062</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
