<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161016"><dc:title>Vpliv hospitalizacije na rutine v vsakdanjem življenju pri osebah s težavami v duševnem zdravju</dc:title><dc:creator>Marinič,	Karolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rutine oseb s težavami v duševnem zdravju</dc:subject><dc:subject>hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici</dc:subject><dc:subject>spremembe v rutinah</dc:subject><dc:subject>vpliv hospitalizacije na rutine.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se navezuje na tematiko hospitalizacij v psihiatrični bolnišnici, in sicer želim z raziskavo ugotoviti, kako hospitalizacija vpliva na rutine oseb s težavami v duševnem zdravju. V teoretičnem delu sem se navezala na teoretične koncepte, ki se navezujejo na duševno zdravje, duševno bolezen, hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici. Osredotočila sem se tudi na skupnostne službe, saj bodo sogovorniki raziskave osebe s težavami v duševnem zdravju, ki živijo v stanovanjski skupini organizacije Ozara. V nadaljevanju teoretičnega uvoda sem tudi opredelila pojem vsakdanjega življenja in rutin, teoretični del sem zaključila s temo rutin v psihiatričnih bolnišnicah, kar je tudi ključna teoretična podlaga za mojo raziskavo. Z raziskavo sem želela raziskati, kako hospitalizacija oseb s težavami v duševnem zdravju vpliva na njihove rutine, ki jih imajo v vsakdanjem življenju. Prav tako sem želela priti do ugotovitev, kako se spremenijo rutine uporabnikov ob vstopu v psihiatrično bolnišnico ter kako uporabniki doživljajo spremembe rutin. Želela sem tudi priti do odgovorov, kako poteka vzpostavljanje rutin po prihodu v domače okolje iz bolnišnice, s kakšnimi izzivi se ob tem srečujejo ter na kakšen način jih lahko podprejo strokovni delavci. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve, ki sem jih pridobila z metodo spraševanja na neslučajnostnem vzorcu sedmih sodelujočih v raziskavi. Spoznala sem, da so za večino oseb rutine zelo pomembne, saj jim dajejo občutek varnosti, reda in nadzora nad vsakdanom. Prav pozitivni občutki, ki jih imajo sogovorniki ob izvajanju rutin, so pomembni tudi za njihovo duševno zdravje, kar lahko pripomore k zmanjševanju kriz in lahko prepreči ponovno poslabšanje duševnega zdravja. S pomočjo raziskave sem tudi prišla do ugotovitve, da je imela hospitalizacija vpliv na rutine sogovornikov. Vpliv se je kazal predvsem v tem, da so se s hospitalizacijo določene rutine intervjuvancev prekinile, v bolnišnici so se vzpostavile nove rutine, ki so jih nekatere osebe tudi prenesle v domače okolje. Tako vstop v psihiatrično bolnišnico kot tudi prihod v domače okolje za sogovornike ni bil lahek korak, temveč so se srečevali s številnimi izzivi, zato je pri tem strokovna pomoč strokovnih delavk zelo pomembna. Rezultati raziskave so pomembni in koristni tako zame kot tudi za vse osebe s težavami v duševnem zdravju in strokovne delavke, ki delajo na področju duševnega zdravja.</dc:description><dc:publisher>[K. Marinič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 09:00:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161016</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
