<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161008"><dc:title>Znanje o razvojno kompleksni travmi med strokovnimi delavci na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva</dc:title><dc:creator>Balarin,	Nia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rape Žiberna,	Tamara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>razvojna kompleksna travma</dc:subject><dc:subject>obremenjujoče izkušnje v otroštvu</dc:subject><dc:subject>izobraževanja za strokovne delavce</dc:subject><dc:subject>socialno delo na področju zdravstva</dc:subject><dc:subject>socialno delo na področju šolstva</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu pišem o razvojno kompleksni travmi, predvsem o tem, kako strokovni delavci s treh različnih področij – področja socialne varnosti, zdravstva in šolstva – ocenjujejo svoje znanje in kompetentnost za delo s travmo, kaj bi jim pri poglabljanju tega znanja še koristilo, kako vrednotijo ponudbo izobraževanj na temo travme ter kakšna je sistemska ureditev svetovanja in podpore na področju travme. V teoretičnem uvodu pišem o vrstah in definicijah travme ter posledicah le-te, pri čemer se v veliki meri opiram na študije obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Nekoliko opišem podporo za otroke in mladostnike s travmatičnimi izkušnjami v slovenskem javnem sistemu ter razmišljam o pomenu znanja o travmi za socialno delo. Na koncu teoretičnega dela pišem o področju izobraževanja strokovnih delavcev, ob tem pa pišem tudi o tem, kako se stroka socialnega dela umešča v področje zdravstva in šolstva. Izvajala sem kombinirano raziskavo, torej sem zbirala tako kvantitativne kot kvalitativne podatke. S pomočjo spletnega vprašalnika sem zbrala 187 odgovorov strokovnih delavcev iz cele Slovenije. Na podlagi odgovorov spletnega vprašalnika sem osnovala vodilo za fokusne skupine, v katerih je z uporabo neslučajnostnega namenskega vzorca sodelovalo osem strokovnih delavk, po dve z vsakega izmed treh raziskovanih področij. Ugotovila sem, da strokovni delavci z vseh raziskovanih področij ocenjujejo, da imajo o razvojno kompleksni travmi malo znanja ter se za delo s travmo ne počutijo dovolj kompetentne. Prav tako se strinjajo, da bi potrebovali dodatna izobraževanja na temo travme ter da je izobraževanj na tematiko travme premalo. Poleg tega se pri udeleževanju dodatnih izobraževanj pojavljajo omejitve v povezavi s pomanjkanjem financiranja, kar pomeni, da morajo finančno breme za pridobivanje dodatnih znanj prevzeti strokovni delavci sami. Analiza odgovorov ankete prav tako kaže, da so strokovni delavci najmanj znanja o razvojno kompleksni travmi pridobili na fakultetah, izkazalo pa se je, da tudi sodelujoči, ki so študij zaključili na naši fakulteti, ocenjujejo, da so med študijem pridobili malo znanja o tej tematiki. Velik izziv, ki so ga izpostavile predvsem strokovne delavke s področja šolstva in socialnega varstva, pa predstavlja kadrovska stiska, zaradi katere so strokovne delavke pri svojem delu preobremenjene. Obilica dela, birokracija in širok nabor delovnih nalog močno vplivajo na kakovost njihovega dela, obenem pa se nekatere na delovnem mestu srečujejo z občutki nemoči. Kot pozitivno je pomembno poudariti, da veliko strokovnih delavcev temo razvojno kompleksne travme prepoznava kot pomembno temo, o kateri se želijo izobraziti in se usposobiti za delo z osebami z izkušnjo travme. Sistemska ureditev področja svetovanja in podpore ima zagotovo še kar nekaj prostora za izboljšave, kljub temu pa sodelujoče v fokusnih skupinah prepoznavajo kar nekaj pozitivnih plati našega sistema, med katerimi velja omeniti raznolikost in obseg storitev, ki lahko nudijo podporo in pomoč, ter dobro razvit sistem socialne varnosti. S pomočjo svoje raziskave sem spoznala, da sodelujoči v raziskavi ocenjujejo, da imajo o razvojno kompleksni travmi malo znanja, vendar so to pripravljeni spremeniti z obiskovanjem dodatnih izobraževanj in usposabljanj. Pri tem jim največjo oviro predstavlja finančni vidik, ob enem pa izpostavljajo tudi preobremenjenost na delovnem mestu. To so izzivi, ki bi se jih, po mojem mnenju, lahko lotili sistemsko, in sicer z zmanjševanjem čakalnih vrst storitev, zagotavljanjem dostopnih izobraževanj za strokovne delavce, razbremenitvijo preobremenjenih strokovnih delavcev in uvajanjem znanja o travmi v šolske kurikulume fakultet.</dc:description><dc:publisher>[N. Balarin]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161008</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
