<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161006"><dc:title>Vpliv izbranih polimorfizmov v genih SLC22A31, SFTPD, THBS3, NR1H2 in LZTFL1 na potek bolezni covid-19</dc:title><dc:creator>Mazej,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Karas Kuželički,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbančič,	Dunja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>potek bolezni</dc:subject><dc:subject>genetski polimorfizmi</dc:subject><dc:subject>frekvenca variantnih alelov</dc:subject><dc:description>Od pojava bolezni leta 2019 je imel covid-19 velik vpliv na svetovno populacijo. Posledično je bil tudi predmet velikega števila raziskav; med drugim so le-te želele ugotoviti, kateri so dejavniki tveganja za razvoj težjega poteka bolezni. Ugotovili so, da imajo velik vpliv genetske spremembe. Polimorfizem rs1405655 v genu NR1H2 je bil na primer v literaturi pokazan kot dejavnik tveganja za pojav hujših nevroloških simptomov in posledično težjega poteka bolezni. Polimorfizem rs721917 v genu SFTPD so povezali z vstopom virusa v gostiteljsko celico preko vezave na receptor za encim angiotenzinske konvertaze 2. Polimorfizem rs117169628 v genu SLC22A31 so povezali z regulacijo transmembranskih proteinov in posledičnim vplivom na vstop virusa skozi membrano. Polimorfizem rs67579710 v genu THBS3 je v literaturi koreliral s pojavom tromboze tekom prebolevanja bolezni. V literaturi so opazili povezavo med polimorfizmom rs71325088 v genu LZTFL1 in vstopom virusa preko pljučnih epitelnih celic. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali omenjeni polimorfizmi vplivajo na težavnost poteka covid-19 pri slovenskih bolnikih, ki so preboleli to bolezen. Najprej smo izolirali DNA iz vzorcev polne venske krvi 106 bolnikov, ki so preboleli covid-19. Vzorce smo razdelili v tri skupine glede na težavnost poteka bolezni – blag, srednje težek in težek potek in izvedli genotipizacijo. Za analizo prvih štirih polimorfizmov rs1405655, rs721917, rs117169628 in rs67579710 smo uporabili metodo genotipizacije z uporabo hidrolizirajočih sond, za zadnji polimorfizem rs71325088 pa metodo genotipizacije z uporabo talilne krivulje. Pri analizi rezultatov smo izračunali frekvence variantnih alelov v slovenski populaciji in jih primerjali s frekvencami v drugih evropskih in svetovnih populacijah. Za polimorfizme rs1405655, rs721917 in rs67579710 smo dobili nižjo vrednost od evropske in svetovne, pri polimorfizmih rs117169628 in rs71325088 pa smo dobili večjo vrednost kot pri poročani evropski in svetovni populaciji. Pri proučevanju, ali obstaja povezava med prisotnostjo polimorfizma in težavnostjo poteka covid-19 pri slovenskih bolnikih, smo povezavo potrdili pri polimorfizmu rs11769628, in sicer naj bi polimorfizem imel zaščitno vlogo pred hujšo obliko bolezni. Pri ostalih polimorfizmih pa nismo ugotovili signifikantne povezave s težavnostjo poteka. Ugotovitve, ki smo jih pridobili tekom raziskovanja so pomembne, saj predstavljajo osnovo za nadaljne študije, ki bi pripomogle k vpeljavi teh ugotovitev v klinično prakso, hkrati pa predstavljajo prvi tak opis polimorfizmov, povezanih s covid-19, na slovenski populaciji.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 08:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161006</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
