Vpliv vadbe tai chija na ravnotežje in hojo pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo - pregled literatureGrebovšek, Larisa (Avtor) Hiti, Nina (Mentor) Tomc Žargi, Tina (Recenzent) diplomska delafizioterapijaParkinsonova bolezentai chiravnotežjehojaUvod: Parkinsonova bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, za katero ne poznamo natančnega vzroka. Primarni motorični znaki zajemajo tremor, rigidnost, akinezijo in zmanjšanje ravnotežja. Glavni namen zdravljenja je upočasniti napredovanje bolezni, zmanjšati simptome in izboljšati kakovost življenja. Tai chi povezuje gibanje trupa in nog z močjo duha, z voljo, življenjsko energijo in močjo. Ta oblika vadbe krepi mišice in kosti in ima pozitivne učinke na centralni živčni sistem, srčno-žilni sistem ter na prebavne in dihalne funkcije. Namen: Namen diplomskega dela je bil, na podlagi pregleda strokovne literature ugotoviti vpliv tai chija na ravnotežje in hojo pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne literature. Pri iskanju literature smo uporabili desetletni časovni okvir, to je med letoma 2013 in 2023. Literatura je bila iskana s ključnimi besedami parkinson ?s disease, tai chi in effects of tai chi v podatkovnih zbirkah PubMed in PEDro. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo izbrali 6 raziskav. Skupno je v raziskavah sodelovalo 289 preiskovancev, vsi so imeli blago do zmerno obliko Parkinsonove bolezni. Preiskovanci eksperimentalnih skupin so izvajali vadbo tai chi. Programi vadb so trajali od 12 tednov do 1 leta, trajanje vadbene enote je bilo pri vseh vključenih vadbah 60 minut. V štirih raziskavah smo ugotavljali razlike v vadbi tai chi s kontrolno skupino, ki ni izvajala vadbe. V dveh raziskavah pa so imeli poleg vadbe tai chija in kontrolne skupine še primerjalno skupino; v eni raziskavi so izvajali Qi-gong meditacijo in v drugi hitro hojo. V treh raziskavah od petih je bilo ugotovljeno, da tai chi statistično pomembno pripomore k izboljšanju statičnega in dinamičnega ravnotežja. Izmed vseh raziskav, ki so preučevale kinematiko hoje, sta se statistično pomembno izboljšala le dva parametra in sicer stranski premik središča pritiska proti začetnemu nihajočemu kraku med fazo 1 in širina koraka ter v eni raziskavi premičnost. Razprava in zaključek: Rezultati izbranih raziskav kažejo, da ima vadba tai chi ugodne učinke na ravnotežje, medtem ko je analiza raziskav pri hoji pokazala izboljšanje v širini koraka ter testa vstani in pojdi. Vadbo tai chija bi bilo priporočljivo dopolnjevati še s kakšno drugo obliko vadbe. Gotovo pa bi bile potrebne dodatne raziskave o dolgoročnem učinku vadbe tai chi na simptome pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo.[L. Grebovšek]20242024-09-06 07:16:41Diplomsko delo/naloga160960sl