Z zdravjem povezana kakovost življenja in presnovne značilnosti starejših s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2Volčanšek, Špela (Avtor) Lunder, Mojca (Mentor) starejšiz zdravjem povezana kakovost življenjatelesna dejavnostdebelostčas sedenjamoderna tehnologijastiska zaradi sladkorne bolezniizidio katerih poročajo bolniki(PRO)sladkorna bolezen tipa 1sladkorna bolezen tipa 2urejenost glikemijeCelovita oskrba osebe s sladkorno boleznijo je vseživljenjska in zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo temelji predvsem na opolnomočenosti. To je proces, v katerem posamezniki pridobijo znanje in spoznanja, potrebna za prilagoditve življenjskih navad z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Medtem ko se učinkovitost zdravljenja oseb s sladkorno boleznijo tradicionalno meri s spremljanjem laboratorijskih parametrov in prisotnostjo zapletov sladkorne bolezni, pristop celostne, integrirane oskrbe poudarja pomen razumevanja vpliva vseh vidikov življenja s sladkorno boleznijo na posameznike. Ta širši vidik zajema psihosocialne vidike in dejavnike življenjskega sloga, ki so zajeti v konceptu z zdravjem povezane kakovosti življenja (HRQOL). V zadnjih letih je bila populacija oseb s sladkorno boleznijo priča pomembnim spremembam v demografskih trendih, v pristopih k zdravljenju in predvsem s soočanjem z novimi zdravstvenimi metodologijami in tehnološki integraciji (med drugim neprekinjenega spremljanja glukoze; angl. Continuous Glucose Monitoring; CGM). Te spremembe poudarjajo nujnost proaktivnega spremljanja HRQOL v obliki PROM-ov (angl. Patient Reported Outcome Measures; PROM). Le z dobrim poznavanjem lastnosti najhitreje rastoče demografske podskupine oseb s sladkorno boleznijo – starejših; se lahko oblikujejo ustrezni pristopi k zdravljenju. Naš namen je bil preučiti HRQOL in presnovne značilnosti starejših s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 z uporabo validiranih samoocenjevalnih vprašalnikov in preučiti vpliv uvedbe CGM na HRQOL in parametre urejenosti glikemije. V prvem delu doktorske teze predstavimo dejavnike HRQOL in samooceno zdravja pri starejših s sladkorno boleznijo. Naša raziskava je pokazala nekatere posebnosti v podskupini starejših, saj večina domen HRQOL ni bila povezana s prisotnostjo zapletov sladkorne bolezni ali urejenostjo glikemije. Dokažemo, da je debelost pomemben dejavnik (slabše) HRQOL ne glede na tip sladkorne bolezni. V prvem delu doktorskega dela tako pokažemo doprinos in pomen ločenih meril izidov zdravljenja, ki naj torej poleg urejenosti glikemije poročajo o bolnikovih vidikih zdravljenja oziroma PROM. V drugem delu doktorskega dela pokažemo presnovne značilnosti starejših s sladkorno boleznijo tako tipa 1 kot tipa 2 in dokažemo, da življenjski slog starejših s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) vključuje v povprečju več telesne dejavnosti, medtem ko so starejši s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) pretežno opredelili svoj življenjski slog kot sedeč. Vpliv količine in intenzivnosti telesne dejavnosti na urejenost glikemije je bil zaznaven samo v podskupini oseb, ki so bile pogosto in visoko intenzivno telesno dejavne. V tretjem delu teze predstavimo dojemanje in učinkovitost uvedbe CGM pri starejših s SB1in SB2, zdravljenimi z večkratnimi dnevnimi injekcijami inzulina (angl. multiple daily injections of insulin; MDI). Uvedba CGM pri starejših osebah z dobro nadzorovano sladkorno boleznijo je vodila v visoko zadovoljstvo brez izražanja dodatnega bremena pri samovodenju sladkorne bolezni. Poleg tega je bila dokazana dodatna korist pri nadzoru glikemije, katero je uporaba CGM stabilizirala v ciljnem območju. Doktorsko delo pomembno dopolnjuje količinsko skopo literaturo o determinantah HRQOL pri starejših osebah s SB1 in SB 2 (primerljivih starosti) in dokazuje, da je to pomembna in premalo raziskana tema pri sladkorni bolezni. Osvetli tudi razlike med osebami s SB1 in SB2, kar podpira na posameznika osredotočen pristop k vodenju sladkorni bolezni, ki je pri starejših ključnega pomena ravno zaradi izrazitih medosebnih razlik. Narekovana rutinska vključitev psihosocialnih vidikov v zdravstveno oskrbo oseb s sladkorno boleznijo lahko izboljša zdravstveno oskrbo v najširšem smislu. Razumevanje dojemanja in morebitnih koristi CGM pri starostni skupini starejših, z uporabo napredne tehnologije neseznanjenih posameznikov, je pomembno vodilo pri uvajanju uporabe tehnično naprednih pripomočkov za samovodenje pri tej skupini s sladkorno boleznijo tako tipa 1 kot tipa 2.20242024-09-06 07:15:07Doktorsko delo/naloga160953sl