<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160941"><dc:title>Detekcija anomalij v meritvah onesnaževal zraka</dc:title><dc:creator>Volk,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vračar,	Petar	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Faganeli Pucer,	Jana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>detekcija anomalij</dc:subject><dc:subject>onesnaženost zraka</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>XGBoost</dc:subject><dc:subject>LSTM samokodirnik</dc:subject><dc:subject>matrični profil</dc:subject><dc:subject>časovne vrste</dc:subject><dc:description>Onesnaženost zraka predstavlja resen okoljski problem, ki lahko slabo vpliva na zdravje ljudi in kakovost okolja. V diplomski nalogi se osredotočamo na detekcijo anomalij v meritvah onesnaževal zraka: žveplovega dioksida (SO2), ozona (O3), dušikovega dioksida (NO2), dušikovega oksida (NO), ogljikovega monoksida (CO) in delcev PM10. Podatki so bili pridobljeni s strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Zaznavanje anomalij v meritvah je ključno za zagotavljanje zanesljivih podatkov, saj lahko anomalije v podatkih kažejo na tehnične napake senzorjev oziroma kakšen drug izreden dogodek. V nalogi smo implementirali in primerjali tri različne modele strojnega učenja: XGBoost, LSTM samokodirnik in matrični profil. Med analiziranimi metodami se je najbolje izkazal model XGBoost, saj je uspešno zaznal največje število anomalij ter dosegel najvišje vrednosti metrik za ocenjevanje uspešnosti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 15:50:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160941</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
