<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160872"><dc:title>Ugotavljanje pomembnosti grafičnih elementov na embalažah z uporabo nevromarketinga</dc:title><dc:creator>Gruden,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toroš,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nevromarketing</dc:subject><dc:subject>embalaža</dc:subject><dc:subject>elektroencefalografija</dc:subject><dc:subject>grafični element.</dc:subject><dc:description>Dandanes je razumevanje potrošnikovih želja in zanimanj izredno pomemben del trženja, saj tako izdelke prilagodimo željam potrošnikov. Njihove želje in zanimanja pa izvemo s pomočjo raznih raziskav, recimo z uporabo nevromarketinga. Namen diplomske naloge je bil s pomočjo nevromarketinga ugotoviti, kateri določeni element na embalaži soka v potrošniku vzbudi največ zanimanja in mu pritegne največ pozornosti k celotni embalaži. Uporabili smo raziskavo 
glede podzavestnega odločanja, torej nevromarketing, bolj natančno elektroencefalografijo, ter raziskavo glede zavestnega odločanja, torej testiranje z anketo. Najprej smo se za lažje razumevanje celotne raziskave poglobili v literaturo o nevromarketingu in njegovem pomenu v industriji. Raziskali smo tudi posamezne grafične elemente v grafičnem oblikovanju ter v raziskavi teh določili hipoteze, na podlagi katerih smo ustvarili osem različic embalaže soka, ki so se med seboj razlikovale v barvi, vrsti pisave ter velikosti pisave. Uporabili smo dve barvi, nasičeno oranžno in nenasičeno oranžno, dva različni pisavi, rokopisno in serifno, ter dve velikosti pisave, večjo in manjšo velikost. S kombiniranjem vseh različnih elementov 
smo tako oblikovali osem različic embalaže za sok. Vse različice smo respondentom predstavili na merjenju z uporabo programa Unicorn Blondy Check in naprave Unicorn Hybrid Black in tako pridobili podzavestne odgovore. S testiranjem z anketo, ki so ga respondenti opravili po opravljenem merjenju, smo pridobili zavestne odgovore. S pomočjo merjenja in testiranja z anketo smo pridobili odgovore in z upoštevanjem rezultatov obeh testiranj smo lahko potrdili ali ovrgli hipoteze. Prvo hipotezo, ki pravi, da je za uporabo na embalažah sokov bolj primerna nasičena oranžna barva, smo potrdili. Drugo hipotezo, ki pravi, da je za uporabo na embalažah sokov bolj primerna večja velikost pisave, smo prav tako potrdili. Tretjo hipotezo, ki pravi, da je za uporabo na embalažah bolj primerna serifna pisava, smo ovrgli. Zadnjo in četrto hipotezo, ki pravi, da bo za potrošnike najbolj zanimiva različica embalaže z nasičeno oranžno barvo, serifno pisavo v večji velikosti, najmanj pa bo za njih zanimiva različica z nenasičeno oranžno barvo, rokopisno pisavo v manjši velikosti, pa smo samo delno potrdili. Za nadaljnje razumevanje in večjo veljavnost rezultatov bi bilo potrebno izvesti dodatne raziskave 
in meritve; v idealnih pogojih bi bilo to z večjim številom respondentov. Tako bi pridobili bolj veljavne odgovore, že zaradi volumna respondentov. Priporočljivo bi bilo testiranje respondentov iz več različnih starostnih skupin ter različnih okolij ali kultur.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 09:00:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160872</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
