<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160868"><dc:title>Oksidativni stres pri telesni aktivnosti in vpliv različnih prehranskih dopolnil z antioksidanti na vnetne označevalce, okrevanje ter uspešnost športnikov: pregled literature</dc:title><dc:creator>Žarn,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mravljak,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trenirani športniki</dc:subject><dc:subject>oksidativni stres</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>vnetje</dc:subject><dc:subject>uspešnost</dc:subject><dc:description>Ozadje: Oksidativni stres je kemični stres, kjer gre za porušeno ravnovesje med prooksidanti in antioksidanti v korist prvih. Glavni razlog za njegov pojav so škodljivi radikali, katerih nastajanje se poveča med telesno aktivnostjo. Pri vadbi nastajajo med ponavljajočimi se kontrakcijami skeletnih mišic zaradi povečane porabe kisika, kar izzove povečano uhajanje elektronov iz kompleksov dihalnih verig v mitohondrijih. Nastajanje reaktivnih kisikovih zvrsti je povezano z oksidativnimi poškodbami v več tkivih: povečana oksidacija beljakovin in glutationa, peroksidacija lipidov, pospešena utrujenost, poškodbe mišic, vnetja in zmanjšana zmogljivost športnikov. Za zmanjšanje utrujenosti in izboljšanje atletske uspešnosti so športniki začeli uporabljati antioksidativne dodatke, vendar so raziskave o njihovi učinkovitosti doslej pokazale nekonsistentne rezultate.

Namen: Namen magistrske naloge je sistematično pregledati literaturo na tematiko oksidativnega stresa pri posameznikih, ki so redno telesno aktivni in ovrednotiti vpliv prehranskih dopolnil z antioksidanti na vnetne označevalce, okrevanje in uspešnost športnikov. Za oceno smo spremljali različne biološke označevalce v krvi: MDA, TNF-α, IL-6, CRP, CK, GSH, LDL, SOD, GPx, CAT in TAC.

Metode: Po sestavi ustreznega iskalnega profila smo literaturo iskali v podatkovnih bazah PubMed ter Web of Science, pri čemer smo sledili načelom Priporočljivih postavk poročanja za sistematične preglede in metaanalize.

Rezultati: Od skupno 1263 zadetkov smo v pregled vključili 28 raziskav, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. Podrobno smo jih prebrali in v preglednico zbrali osnovne podatke s kratkim povzetkom. Ocenili smo kakovost izbranih raziskav ter jih analizirali glede na državo izvedbe, leto objave in število udeležencev. Nato smo izvedli vsebinsko primerjavo, kjer smo razdelili raziskave po podobnosti dodatkov v podskupine. Raziskave so pokazale nekonsistentne rezultate, vendar večinoma zaznamo, da dodajanje antioksidantov ne vpliva zaščitno pred mišičnimi poškodbami in smo zasledili zelo malo dokazov o izboljšani telesni zmogljivosti. Večina raziskav je poročala o pozitivnem učinku antioksidantov na znižanje ravni oksidativnega stresa in vnetja ter povišanje ravni antioksidantov v plazmi in celicah. Ob dodatkih pogosto opazimo znižanje MDA, TNF-α, IL-6 ter CRP in višje vrednosti TAC, SOD in GPx v primerjavi s placebom.

Sklep: Na osnovi našega sistematičnega pregleda literature lahko zaključimo, da je omenjena tematika kompleksna in je še vedno v središču razprav. Za zanesljivejše ugotovitve bi potrebovali ožji in bolj specifičen pregled posameznega dodatka na točno določeno obliko gibanja z večjim številom preiskovancev.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 08:45:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160868</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
