<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160841"><dc:title>Zaposlitvene možnosti oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Havlas,	Vojka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lažja motnja v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom</dc:subject><dc:subject>poklicna orientacija</dc:subject><dc:subject>status invalida</dc:subject><dc:subject>prehod na trg dela</dc:subject><dc:description>Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju (MDR) so v procesu izbire poklica v deprivilegiranem položaju. Izbira ustreznih dvoletnih programov je omejena, za triletni program se kasneje odločajo le najuspešnejši. S pomožnim poklicem na večinskem trgu dela ostajajo nezaposleni. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov iz leta 2004 zanje sicer predvideva tudi nove oblike zaposlovanja, ki bi naj zmanjšale nezaposljivost pri omenjeni populaciji: podporno zaposlitev, zaščitno zaposlitev in invalidska podjetja. A te oblike od iskalca zaposlitve zahtevajo pridobitev statusa invalida, ki zanje lahko pomeni neželeno etiketo in stigmatizacijo. Prav tako opažamo pomanjkanje podpornih služb, ki bi mladim bile v pomoč v procesu tranzicije. Glavni cilj našega magistrskega dela je raziskati pot do zaposlitve pri mladih z lažjo MDR – poklicno orientacijo na izbrani OŠPP z dejavnostmi, ki devetošolce v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom informirajo o možnostih nadaljnjega izobraževanja in zaposlovanja, stališče njihovih staršev o možnostih vstopa na trg dela, pa tudi naklonjenost do pridobivanja statusa invalida in obstoj podpornih služb v procesu tranzicije. Izvedena je bila kvalitativna in kvantitativna raziskava. Ugotovili smo, da so v poklicno orientacijo na izbrani osnovni šoli s prilagojenim programom vključeni tako učenci kot njihovi starši. Veliko informacij o možnostih nadaljnjega izobraževanja v dvoletnih nižjih poklicnih programih (manj pa o triletnih poklicnih programih) pridobijo s strani svetovalne delavke in ob ogledih šol. Izbrane poklice imajo učenci možnost izkustveno spoznavati v sklopu poskusne prakse. Večina učencev si želi več informacij o konkretnih poklicih, za katere se bodo izobraževali, kar polovica pa tudi več pogovora za ugotavljanje, v čem so dobri. Po mnenju večine staršev so možnosti za zaposlovanje mladih z lažjo MDR pri nas dobre, prepričani pa so, da bi njihovi otroci pri iskanju zaposlitve in pri začetnem uvajanju na delovnem mestu potrebovali pomoč in podporo. Za lažjo vključitev v zaposlitveno okolje bi status invalida otrokom predlagala polovica staršev. V intervjuju z zaposleno na lokalni izpostavi Zavoda RS za zaposlovanje smo izvedeli, da zavod ne vodi evidence za osebe s posebnimi potrebami, opažajo pa, da ta skupina mladih ni dovolj opremljena z znanji in veščinami, kako iskati zaposlitev.</dc:description><dc:publisher>V. Havlas</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 08:30:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160841</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
