<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160835"><dc:title>Naslovje v spletnih medijih</dc:title><dc:creator>Anderle,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalin Golob,	Monika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vobič,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stilistika poročevalstva</dc:subject><dc:subject>spletno naslovje</dc:subject><dc:subject>naslov</dc:subject><dc:subject>klikolovnik</dc:subject><dc:subject>spletni časopis Večer</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu analiziramo, kako prehod na splet vpliva na jezikovnostilne posebnosti naslovov in kako se tipologija spletnih naslovov razlikuje od tipologije časopisnih naslovov. S primerjalno jezikovnostilno analizo je obravnavanih 469 naslovov medija Večer, ki izhaja tudi na spletu. Analizo dopolnjujeta poglobljena intervjuja z urednikom spletnega Večera in novinarjem. Glavna naloga naslovov na spletu je privabljanje klikov. Veliko analiziranih naslovov zato vsebuje elemente klikolovnosti, manj pa senzacionalizma. Ker je glavna naloga spletnih naslovov pridobivanje klikov, naj ti ne bi vsebovali vseh informacij, a vendarle več kot časopisni naslovi. To se kaže v pogosti uporabi ločil, hkrati pa izginjajo kompleksnejši stilni pojavi. Naslovje na spletu je sestavljeno iz manj enot kot časopisno naslovje. V spletnem Večeru je naslovje večinoma sestavljeno iz velikega naslova in sinopsisa, ki ga v uredništvu imenujejo podnaslov. Nekatera naslovja pa so sestavljena le iz velikega naslova. Naslovje je na spletu vizualno okrepljeno, saj je poleg fotografije veliki naslov edini element prispevka, s katerim je pred klikom seznanjen bralec.</dc:description><dc:publisher>D. Anderle</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 08:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
