<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160793"><dc:title>UČINKOVITOST OZONACIJE GLIKOPEPTIDNEGA ANTIBIOTIKA ZA ZMANJŠANJE EMISIJ IN VPLIVA NA OKOLJE</dc:title><dc:creator>Ošlaj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar Gotvajn,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>napredni oksidacijski postopki</dc:subject><dc:subject>oksidacija</dc:subject><dc:subject>strupenostni test</dc:subject><dc:subject>vankomicin</dc:subject><dc:description>V današnjem času je vedno več bolezni in s tem tudi vedno večja uporaba farmacevtskih učinkovin, med katere sodijo tudi antibiotiki. Njihova prekomerna uporaba (pri ljudeh in živalih) ter neprimerno odlaganje farmacevtskih učinkovin (v straniščne školjke, naravo itd.) je privedlo do razvoja rezistentnih bakterij. Zato farmacevtske družbe razvijajo vedno več novih antibiotikov in ostalih farmacevtskih učinkovin.

V ta namen smo pripravili modelno odpadno vodo z uporabo antibiotika vankomicina, ki smo jo pri različnih temperaturah (sobni –20 °C in povišani –40 °C) ozonirali. Izvedli smo neposredno ozonacijo, ozonacijo pri povišanem pH, ozonacijo pri povišanem pH z dodatkom vodikovega peroksida, katalitsko ozonacijo, foto-katalitsko ozonacijo, ozonacijo s Fentonovo oksidacijo in ozonacijo s foto-Fentonovo oksidacijo. Vzorcem smo pomerili kemijsko potrebo po kisiku (KPK) in celotni organski ogljik (TOC). Iz dobljenih rezultatov smo izračunali učinkovitost čiščenja in kinetiko razgradnje, po Arrheniusovi zvezi pa tudi aktivacijsko energijo.

Da bi ugotovili, kakšen vpliv ima posamezna očiščena odpadna voda na okolje, smo izvedli strupenostni test z bakterijami Vibrio fischeri, kjer uporabljamo morske bakterije, ki oddajajo luminescenco. Na podlagi tega testa smo določili strupenost očiščene in neočiščene odpadne vode na okolje.

Ugotovili smo, da poteče dvostopenjska reakcija ozonacije; prva stopnja, ki je bolj učinkovita, pa poteče hitreje. Prav tako je ozonacija inkovitejša in tudi hitrejša pri povišani temperaturi. Popolne mineralizacije ne moremo potrditi pri nobenem tipu ozonacije, saj so učinkovitosti razgradnje največ 94 %. Na podlagi TOC in KPK analize smo ugotovili, da sta najbolj uspešni ozonacija pri povišanem pH z dodatkom vodikovega peroksida ter ozonacija pri povišanem pH. Hkrati pa strupenostni test kaže, da sta ti dve očiščeni vodi za bakterije tudi najbolj strupeni, zato za rešitev predlagamo uporabo neposredne ozonacije, ki je sicer manj učinkovita, vendar pa je za okolje najmanj nevarna.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-04 14:50:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160793</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
