<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160772"><dc:title>Zaščita proizvodne linije pred elektrostatičnimi razelektritvami</dc:title><dc:creator>GROS,	GAL	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nedeljković,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrostatika</dc:subject><dc:subject>elektrostatična razelektritev</dc:subject><dc:subject>zaščita pred elektrostatičnimi razelektritvami</dc:subject><dc:subject>ionizator</dc:subject><dc:subject>upornost</dc:subject><dc:description>Elektrostatična razelektritev (ang. electrostatic discharge (ESD)) je eden glavnih razlogov za
uničenje in posledično izmet elektronskih vezij med njihovo izdelavo ali vgradnjo v druge
naprave. Najbolj občutljivi elementi na razelektritve so tranzistorji z oksidno plastjo, pri katerih
tok ESD naredi prevodno pot skozi oksid.
Namen dela je izbrati ustrezno zaščito in opremo za proizvodno linijo, na kateri se že narejena
elektronska vezja vgrajujejo v ohišje motorja. Ustreznost zaščite ter opreme je nato potrebno
preveriti z meritvami upornosti in dovzetnosti za naelektritev. Upravičenost zaščite je potrebno
dokazati z dovolj hitro povrnitvijo investicije v zaščitno opremo.
Do električne razelektritve pride med dvema površinama, med katerima je dovolj visoka
napetost oziroma jakost elektrostatičnega polja. Bližje kot sta si površini, manjši naboj je
potreben za razelektritev. Razdalja in količina naboja, pri katerih pride do razelektritve, sta
odvisni še od medija med površinama, ki je v proizvodnem prostoru največkrat zrak.
Razelektritve v proizvodnji so v nehomogenem polju, ker je zrak nehomogena snov, in potekajo
prek strimerjev ter liderjev. Približek razelektritve za testiranje vzdržljivosti komponent pa
lahko dosežemo z RLC vezjem, katerega parametri so določeni po standardu za modele
človeka, stroja in naelektrene naprave.
Območje, kjer je uvedena zaščita in lahko rokujemo z elektronskimi vezji imenujemo prostor
oziroma območje zaščiteno pred elektrostatičnimi razelektritvami (ang. ESD protected area
(EPA)). Vsa oprema v tem prostoru vključno s človekom mora biti ozemljena. Med opremo
sodijo tla, delovne površine, stroji, ročna orodja, embalaža in pisarniški material, namenjen
organizaciji dela. Večina opreme je ozemljena z vodnikom, ki je povezan z ozemljitvijo stavbe.
Predmeti, ki jih ne moremo ozemljiti z vodnikom, so iz prevodnega materiala in se ozemljijo
preko prevodne delovne površine, ki je ozemljena z vodnikom. Vsa oprema in EPA morajo biti
ustrezno označeni z opozorilnimi tablami ali oznakami na opremi. Osnovna ESD oznaka je
rumena roka v črnem trikotniku pod kupolo na rumeni podlagi. Poleg ozemljitve se zaščitimo
tudi z ionizatorji, ki pihajo pozitivno in negativno naelektrene delce zraka na površino, ki jo
želimo razelektriti. Poznamo ionizatorje, ki izkoriščajo pojav korone, na izmenični tok,
pulzirajoč ali konstanten enosmerni tok. Druga vrsta ionizatorjev izkorišča radioaktivni razpad
elementa, ki seva alfa delce, ki ionizirajo delce zraka.
Zaščitno opremo je potrebno redno preverjati, če je še primerna za uporabo. Meritve se
opravljajo v mesečnih, polletnih ali letnih intervalih. Preveriti moramo vsak element zaščite.
Merimo upornost tal, delovne površine, embalaže, halje in ozemljitvenih povezav. Kjer lahko,
izmerimo tako površinsko kot volumsko upornost. Pri tleh izmerimo še naelektritev osebe med
hojo. Pri meritvi ionizatorjev preverimo hitrost sposobnosti razelektritve naelektrene površine
in enakomernost proizvajanja pozitivnih in negativnih ionov.
Meritve so pokazale da je zaščitna oprema linije ustrezna. Sredstva investicije v zaščitno
opremo se povrnejo v zelo kratkem času; na danem primeru proizvodne linije v 31 delovnih
dneh.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-04 12:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160772</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
